Lačna plima

Naenkrat je Fokir počepnil, se dotaknil njenega kolena, in naredil majhen, komajda opazen gib. Videla je, da je s prstom pokazal na drugo stran otoka, v neke druge krošnje dreves; ko je sledila prstu, je na oddaljeni strani otoka videla tigra, ki se je izvlekel iz vode in se povzpel na drevo. Najbrž je sledil očesu nevihte – kot ptice – in počival, kadar je le mogel. Njiju je zaznal ravno takrat, ko sta ga opazila. Čeprav je bil oddaljen nekaj sto metrov, je vedela, da je žival ogromna, tako velika, da je bilo neverjetno, da je drevo zdržalo tako težo. Tiger ju je opazoval nekaj trenutkov, ne da bi trenil; videlo se je samo trzanje repa. Predstavljala si je, da bi, če bi mu položila roko na kožuh, najbrž čutila razbijanje srca. (str. 372)