Kamnita družina

Žanrmladinski roman
Narodnostšvedska književnost
Kraj in leto izidaDob, 2022
Založba
Ključne besede Smrt, odnosi med generacijami, Ljubezen, Družinski odnosi, Odpuščanje
Prevod Mita Gustinčič Pahor
Število strani

168

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kamnita družina je zadnji (in lahko samostojni) del trilogije o nenavadnih dogodivščinah, ki se odvijajo v malem mestecu Åhus na jugu Švedske. Tokrat je v ospredju zgodbe Simona in njene počitnice, ki jih preživlja pri bolni babici v slikoviti stari hiši ob obali. Mogočna kamnita družina – stari kipi, ki trdno stojijo na zelenici ob hiši, razburkajo otroško domišljijo in kar kličejo, da Simona skupaj s prijateljema, Aladinom in Billie, začne raziskovati zaprte sobe nekdanjega hotela. Verižica z medaljonom, stara ljubezenska pisma v niši okenske police in nenavaden kasetofon za snemanje glasov, ki se jih drugače ne da slišati, so dovolj, da se zavozlan klobčič starih zamer in skrivnosti iz preteklosti začne počasi odvijati. Ob vsem tem pa Simona spoznava, kako močne so lahko družinske vezi, trdne in večne kot kamen.
Kristina Ohlsson (1979) je švedska politična strokovnjakinja in uspešna pisateljica kriminalnih romanov za odrasle in otroke. Stekleni otroci, Srebrni deček in Kamnita družina so mladinski romani, ki so na Švedskem prejeli nagrade in priznanja za otroško in mladinsko književnost. V slovenskem prevodu so izšli v zbirki Kriki.

Ko so prišli do babičine hiše, je začelo deževati. Kipi so ležali na zelenici.
»Zdi se, kot bi nekdo kegljal,« je rekel Aladin. »In podrl vse keglje razen enega.«
Simona se ni strinjala. Zdelo se ji je, da skuša ženska ščititi ostale kipe, ki so ležali na tleh. Prvič si je ogledala obraz kamnite ženske. Delovala je prestrašeno, a opazila je še nekaj novega. Nekaj, česar prej ni opazila.
»Vidiš?« je rekla Aladinu, ki je stal blizu nje. »Nekam kaže.«
Kako, da tega niso prej opazili? Leva roka ženskega kipa je nekoliko štrlela iz njenega telesa. Kazala je naravnost. A to ni edino, na kar Simona ni pomislila. Šele zdaj je opazila, da je kamnita ženska ves čas stala na istem mestu. Drugi trije kipi so se premikali zdaj sem, zdaj tja. Ženska pa se ni premaknila niti za milimeter.
»Torej gospa vedno stoji na istem mestu?« je vprašal Aladin.
»Gospa,« se je zahihitala Billie.
»Potem pa punca, ženska.«
»Ja,« je odvrnila Simona. »Drugi kipi se premikajo, ona pa ne.«

(Str. 87)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kamnita družina.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 13
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja