K svetilniku

Žanrdružbeni roman
Narodnostangleška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2004
Založba
Ključne besede Družina, Počitnice, Odraščanje, Družinski odnosi, Medosebni odnosi
Število strani

158

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Najboljša leta našega življenja

V romanu pisateljice, ki sodi med klasike angleške književnosti, je dogajanje postavljeno na Skye, največji otok v Notranjih Hebridih, otočju ob severozahodni škotski obali. Tam počitnikuje desetčlanska družina Ramsay, obogatena s številnimi obiskovalci. Že s prvim stavkom smo seznanjeni, da se odpravljajo na izlet k svetilniku. To se zaradi neugodnega vremena ne zgodi in počakati je potrebno deset let, da se uresniči. Vmes pa smo postreženi s podrobno analizo družinskih odnosov, odraščanja, zakonske zveze, prijateljstva ter izgube. Med liki izstopata zakonca Ramsay, njuni psihološki analizi je namenjenega največ prostora. Bralcu se zazdi, da gre za precej srečno družino, v kateri so vloge razdeljene: oče je tisti, ki gasi upe, mati pa tista, ki jih ohranja. Svojih osem otrok vzgaja milo, z veliko razumevanja za njihove potrebe, čeprav zna biti tudi stroga, ko je to potrebno. V knjigi je več prizorov, ko se njeno materinstvo kaže v zelo pozitivni luči. Roman je hvalnica materi, a vendarle njen značaj ni enoznačno zastavljen, ampak realno človeški, splet dobrih in tudi nekoliko motečih lastnosti. Petdesetletna lepotica sinjih oči in grškega profila zna biti tudi »samovoljna vladarka, ki se vmešava v ljudi in jih skuša pripraviti do tega, da store, kar hoče.« Njen mož je uspešen filozof s kupom oboževalcev, ki jih gospa Ramsay vneto vabi v njihovo počitniško hišo, verjetno zato, da bi zadostila njegovi želji po intelektualnih pogovorih. Zadovoljevanje njegovih potreb pa je tudi sicer njena glavna naloga. Ekscentričen, ko na glas deklamira poezijo in bliskovito menjava svoja razpoloženja, sebičen, siten, razvajen, celo tiranski in kljub velikemu intelektu in poklicni uresničenosti zelo odvisen od tuje pohvale. A tudi zabaven. Včasih se zazdi, da ima gospa Ramsay devet otrok namesto osmih. Roman je razdeljen na tri dele, po prekipevajočem življenju v prvem delu sledita smrt in propad. Gospa Ramsay umre, prav tako dva od njenih potomcev, prva svetovna vojna pa svet postavi na glavo. V tretjem delu se okrnjena družina po desetih letih ponovno vrne na otok in končno se odpravijo na izlet k svetilniku. Krog je zaključen, protagonisti romana pa dobijo priložnost, da se očistijo preteklosti. V romanu najdemo mnoge avtobiografske elemente, Virginia je pripadala intelektualno zelo močni družini Stephen, trdno vpeti v kulturno-umetniške kroge viktorijanske Anglije. Tudi njihova počitniška hiša je bila polna obiskovalcev, le da ni stala na Škotskem, ampak v Cornwellu, bližnji svetilnik pa je predstavljal priljubljeno izletniško točko. In najpomembnejše, tudi ona je zgodaj izgubila mamo, potem pa v sosledju nekaj let starejšo polsestro, svojo nadomestno mater, ljubljenega brata in nato še očeta. Te izgube so zelo slabo vplivale na njeno duševno zdravje. Svoje so pridale še spolne zlorabe, ki jih je bila deležna od starejših polbratov, tako da tudi zakonska sreča in podpora za njeno literarno ustvarjanje, ki ju je našla pri svojem možu Leonardu Woolfu, niso preprečile zadnjega tragičnega dejanja, njenega samomora leta 1941.

Glej tudi:

“Nikoli več ne bodo tako srečni, kot so zdaj. Zaradi čajne garniture za deset penijev je Cam nekaj dni presrečna. Slišala jih je, kako v nadstropju nad njeno glavo topotajo in vriskajo v trenutku, ko se zbudijo. Pripode se po hodniku. Potem se vrata s treskom odpro in vstopijo, sveži kot roža, s široko odprtimi očmi, čisto budni, kot bi bilo priti na zajtrk v obednico, kar počno vsak dan v življenju, zanje kdo ve kako imeniten dogodek; in tako dalje in tako naprej, ves ljubi dan, dokler jim ne gre gor voščit lahko noč in jih najde zapredene v svoja ležišča kot ptice med češnje in maline, kako si še vedno izmišljajo zgodbice o kaki ničevosti – o čem, kar so slišali, kar so pobrali na vrtu. Vsi imajo svoje drobne skrivnosti …” (str. 47)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige K svetilniku.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 41
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja