Dobra družba : zgodbe o prevozih

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2019
Založba
Ključne besede Družba, Usode, Predsodki, Prevozna sredstva, Vožnja
Število strani

162

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kratke zgodbe o prevozih, ki nastavljajo ogledalo sodobni družbi.

V avto prisede neznanec, lahko tudi več njih. Pred voznikom in njegovimi sopotniki je dolga pot, med katero je potrebno skupaj čim bolje preživeti čas, zapolniti tišino, ali pa tudi ne. Med vožnjo se lahko zgodi marsikaj. Srečajo se stari znanci, na dan pridejo skrivnosti, prepričanja, predsodki, pokažejo se značajske lastnosti, razkrivajo se osebne zgodbe, načrti, strahovi. Nekatere vožnje minejo hitreje, druge so lahko za udeležence tudi usodne. Prav vsaka vožnja iz zbirke enaindvajsetih kratkih zgodb o prevozih pa spretno ilustrira sodobno družbo. Avtorica je kot pronicljiva opazovalka in vešča zapisovalka pripravila zbirko kratkih zgodb, ki bralca posrkajo vase, da jih prebere na dušek.

Glej tudi:

“Sem najprej mislil kar mimo peljat. Ampak me je že zagledala, sem videl, da je pomahala, da pride čez cesto. Čudno, da ni imela še kamel zraven. Čudno, da sploh lahko sama okrog hodi, da ni skoz in skoz not zaprta. Sem ji mislil reči, naj se kar lepo zadaj usede. Da je ne bom rabil gledat celo pot. Pa je že odprla sprednja vrata pa se nasmehnila. Taki se nočejo naučit našega jezika pa kulture, taki mislijo, da kamorkoli bodo prišli, bo šeriatsko pravo pa Alah akbar pa kamele. V tistem je poklical tisti drugi tip, ki naj bi se zraven peljal, pa odpovedal. Bravo, stari, nisi mogel tega prej povedat?
“Če vas ne moti, moram opraviti nekaj klicev,” je rekla. Klicev? Da me ne bo kap. A bo dimne signale začela iz avta spuščat? Iz torbice je izvlekla novi iphone pa začela nekaj tipkat. In za take pol pri Rdečem križu pa Unicefu obleke zbirajo.” (str. 120)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Dobra družba : zgodbe o prevozih.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 11
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 7

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja