Žanrspomini
Narodnosthrvaška književnost
Kraj in leto izidaNovo mesto, 2016
Založba
Prevod Dušan Šarotar
Ključne besede Poplave, Humor, Družba, Narava, Hrana, Humanizem, Voda, Življenjski stil, Plovila, Ribolov
Število strani

227

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Majhno mesto poleg velike reke

Pavao Pavličić, rojen v Vukovarju, sicer pa profesor književnosti na zagrebški univerzi, je bolj znan kot pisec kriminalk, v Donavi pa se izkaže kot povsem drugačen pisatelj.
Knjiga nas preseneča kot svojevrstna antropološka študija prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenju, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke. Lahko bi jo brali celo kot nekakšno obdonavsko pratiko, saj so zapisi urejeni po mesecih, iz njih pa izvemo, kdaj pričakovati poplavljanje, kdaj potekajo regate pa o sezoni in strategijah lova na različne vrste donavskih rib, vse pa prežema ljubeča hudomušnost, naklonjenost do vsega človeškega, tudi manjših hib, razvad ali nečimrnosti, ki so naravnost humorne, a se proti koncu vedno bolj umikajo poetičnosti. Ob popisovanju ritualov, ki se ob reki spontano razvijajo tekom leta pa gre hkrati za zelo oseben tekst, ki se lahko zapiše le izseljencu iz rojstnega kraja v spomin na izgubljeni idilični čas, ko je svet potekal obvladljivo, v ukročenem neredu narave in življenja, ki ga je bilo smiselno vzdrževati in zato tudi zapisati.

“Zagrizeni inovatorji si še posebej urejajo čolne. Začnejo s čikljo, tako kot vsi drugi, vendar se tukaj ne ustavijo. Kot prvo, čolna ne mažejo s smolo, ampak ga pobarvajo s kakšno živahno barvo. Potem ga okrasijo z zastavico na premcu, z lesketajočimi vilicami za vesla ter naposled dajo čolnu še ime, čemur se ljudje ob Donavi seveda smejijo: le kdo je že krstil čoln, povrh pa še s tako čudnim imenom kot na primer EDITA, ADELA ali RENATA? No, naposled jim niti to ni dovolj, temveč na svoj čoln ob straneh obesijo še gumijaste odbojnike, zato da se ne bi njihova EDITA dotikala ali stikala z drugimi donavskimi prostaki in kurbirji, da se ne bi drgnila ob njih, če že mora biti privezana.” (str. 67)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Donava.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 4
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1