Časovna kad doktorja Proktorja

Juliette je sunkovito odprla vrata v kopalnico in dramatično pokazala na kopalno kad. Do roba je bila napolnjena z vodo in mehurčki pene, čeprav se je plast pene že precej stanjšala, odkar je Bulle čofnil vanjo.
»Tole,« je komaj slišno rekla Juliette, »je časovna kad. S to kadjo lahko potuješ kamor koli, tako v času kot v prostoru. Vse, kar moraš narediti, je, da jo napolniš z vodo, speniš časovno milo in potem se potopiš. Osredotočiti se moraš na to, kateri kraj, leto, datum in uro hočeš. Po sedmih sekundah se lahko dvigneš in že si tam! Odpotuješ lahko kamor koli hočeš, ampak tja ne moreš več kot enkrat. To pomeni, da lahko poskusiš spremeniti preteklost samo enkrat na enem kraju.«
»Genialno!« je zavpil Bulle. »Kdaj pa je Proktor izumil tole zadevščino, a?«
»Medtem ko je stanoval tukaj v Parizu, tik preden sva se spoznala. Se pravi, Viktor …«
»Viktor?«
»Doktor Proktor,« je rekla Liza. »Torej, doktor Viktor Proktor.«
»Viktor Proktor?« je nejeverno vzkliknil Bulle.
»Ja, saj mora imeti ime, tako kot vsi drugi,« je rekla Liza.
»Itak,« je rekel Bulle. »Doktor, na primer. Ful dobro ime.«
»Kakor koli,« je potrpežljivo rekla Juliette. »Viktor je izumil kad, njegov asistent pa časovno milo.«
»Noro,« je zašepetala Liza.
»Hah!« je rekel Bulle in prekrižal roke. »No, a mi zdaj verjameš? Ležal sem na dnu banje in razmišljal o Rdečem mlinu okoli leta 1909, ne? In že …«
»… si bil tam,« je rekla Liza. »Super. Oprosti, da ti nisem verjela, Bulle. Saj seveda vedno govoriš samo resnico.«
Bulle je priprl oči in milostno pogledal Lizo:
»Nisem človek, ki bi gojil zamere, draga moja Liza. Naslednji teden mi zavezuj čevlje, pa sva zmenjena.« (Str. 113-114)