Bazen ki ga odnašajo robovi

Bazen ki ga odnašajo robovi je pesniški prvenec Helene Zemljič, v katerem se verzi pretakajo med notranjim in zunanjim svetom, med vsakdanjimi podobami in bivanjsko izkušnjo. Osrednja prispodoba vode in njenih nenehno spreminjajočih se robov povezuje pesmi, ki raziskujejo vprašanja človekovega obstoja, smisla, prevpraševanja in vzpostavljanja pričakovanj, delitve vlog znotraj zveze in moči.

Zbirko zaznamuje izčiščen, občutljiv jezik ter izrazita formalna posebnost: pesmi so brez ločil, velike začetnice pa se pogosto pojavljajo sredi verzov. Takšna razporeditev odpira več možnih povezav med besedami in pomeni ter branje spodbuja k počasnemu, pozornemu sestavljanju poetične celote.

Pesniški svet Helene Zemljič je svet nenehnega prehajanja. Bazen iz naslova ni določen prostor, temveč se lahko spreminja v reko, morje ali druge pojavne oblike vode, podobno kot se v pesmih prelivajo različne ravni izkušnje. Robovi med jazom in drugim, med telesnim in notranjim, med izrečenim in zamolčanim tako ostajajo odprti.

Bazen ki ga odnašajo robovi je premišljena in senzibilna pesniška zbirka, ki bralca ne vodi po vnaprej začrtani poti, temveč mu pušča prostor za lastne povezave, odkrivanje pomenov in poslušanje tistega, kar ostaja med besedami.

Helena Zemljič (1995) je pesnica in urednica. Študirala je filozofijo in slovenski jezik ter književnost na Filozofski fakulteti v Mariboru. Večkrat se je uvrstila v ožji izbor natečaja Urška in v finale Pesniškega turnirja, njene pesmi so objavljene v več literarnih revijah in portalih. Bazen ki ga odnašajo robovi je njen knjižni prvenec. V soavtorstvu z Alešem Jelenkom je leta 2016 izdala pesniško zbirko Kontejer (Volosov hram).