Šumenje Pamana: življenjska drama ljudi v primežu španske državljanske vojne

Žanrdružbeni roman, vojni roman, zgodovinski roman
Narodnostkatalonska književnost, španska književnost
Kraj in leto izidaTržič, 2010
Založba
Prevod Veronika Rot
Ključne besede Zgodovinski roman, Državljanska vojna
Število strani

537

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

17-18 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Zlo nikoli ne izgine

Šumenje Pamana, katerega avtor je katalonski romanopisec Jaume Cabré, lahko zagotovo označimo za zgodovinski roman. Morda ga lahko označimo tudi za vojnega; glede na čas in prostor dogajanja tudi ta označba ni napačna. A vendar se mi dozdeva, da ga s takšnim žanrskim označevanjem preveč omejujemo in mu delamo precejšnjo krivico. Že res, da je večina dogajanja vezana na špansko državljansko vojno in posledice le-te, a vendar so se podobne življenjske zgodbe odvijale tudi kje drugje in v katerem drugem zgodovinskem obdobju, se ponekod odvijajo danes in se bodo (brez vsakega dvoma) tudi v bodoče. Temeljno vprašanje, ki ga v Šumenju Pamana postavi Cabré, je, kako daleč je pripravljen iti posameznik, ki premore neomejeno bogastvo (in s tem tudi neomejeno moč) v zadostitvi svojih želja, svojega ega in svojih kapric, koliko trupel je na tej poti pripravljen pustiti za seboj in ali mu je (razen sebe) sploh še koga mar. Vprašanje, zakaj je zlo velikokrat učinkovitejše od dobrega. Torej vprašanje, ki je vedno aktualno, neodvisno od časa in prostora, četudi je odgovor nanj precej samoumeven in ne posebej presenetljiv. Ob samem branju sem večkrat pomislil na Jančarjev roman To noč sem jo videl, saj med njima kar mrgoli podobnosti in vzporednic. Prepričan sem, da bo Šumenje Pamana všeč vsem, ki vam je bila všeč Jančarjeva mojstrovina.
Šumenje Pamana je več kot le dobra knjiga. Šumenje Pamana je velik roman (tako tematsko, kot tudi po obsegu) in Jaume Cabré je mojster pisane besede in velik stilist in meni ob Mariasu najljubši še pišoči španski romanopisec. Zelo priporočam!

“Takrat je Tina napol dojela, da se je Arnau odpovedal tudi spominom na življenje, ki ga je zapustil, da bi lahko začel novo življenje. Si pa res brez srca, je pomislila: če se odpoveš albumu, pomeni, da se odpoveš meni. Zakaj si tako krut. In se je spomnila, da je kruti Jezus rekel, sledi mi, zapusti svoje starše in svoje brate in pusti, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve, kar je ravno nasprotno od tega, kar je ona počela s spominom na Oriola Fontellesa in z njegovo sledjo za Roso, kar jo je sililo, da bi našla bolnišnico, kjer je žena Oriola Fontellesa umrla pred šestinpetdesetimi leti. Ampak jaz nisem pametna, imam štiri kilce preveč, nisem pretirano razgledana, vendar se trudim, da ne bi bila tako kruta kot ti, bog samostanov, ki iz sinov delaš ribiče na ljudi, ne da bi za mnenje vprašal njihove matere. No ja, šest kilc.” (str. 214)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Šumenje Pamana: življenjska drama ljudi v primežu španske državljanske vojne.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 25
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Dela avtorja