Ana v meni

Žanravtobiografski roman, problemski roman, spomini
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2014
Založba
Ključne besede Anoreksija, Anoreksija nervoza, Bolniki, Doživljanje bolezni
Število strani

207

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Življenje z anoreksijo

Danaja Lorenčič je živela z Ano – anoreksijo v sebi več kot deset let. Njen življenjski uspeh je tudi po večkrat na dan merila tehtnica. Službena praznovanja, pikniki in povabilo na romantično večerjo so bili zanjo najtežje preizkušnje. Otroška porcija špagetov ji je predstavljala nepredstavljivo goro hrane. Prvič si je priznala, da potrebuje pomoč, ko je tehtnica pokazala 43,8 kilogramov pri višini 1,63 m. Po pomoč se je zatekla k psihoterapiji. Na začetku je tehtnica kljub terapijam kazala isto število kilogramov, saj je Danaja terapijo enačila z obrokom hrane. Iz zornega kota je pospravila sovražnico tehtnico in Ani napisala poslovilno pismo.
Danaji se je uspelo iztrgati iz primeža zlobne prijateljice Ane, anoreksije.
Z branjem Danajine zgodbe, sem pričela razumevati ljudi, ki se borijo s to zahrbtno boleznijo. Verjamem, da bo pomagala tako tistim, ki se borijo z Ano v sebi, kot njihovim svojcem.

Glej tudi:

Dan, ko tehtnica ni pokazala želene številke, je morda primerljiv z dnevom, ko narkoman ne dobi potrebnega odmerka. Takrat mi je ob pogledu na izmerjeno težo postalo slabo, počutila sem se tesnobno in poraženo. Težko sem dihala in se spraševala: Kako se je to lahko zgodilo? Kako naj se znebim kilogramov? Najhuje je bilo pozimi, kadar je snežilo in nisem mogla izgubiti kilogramov s tekom. Sčasoma sem odkrila fitnes, kjer sem na traku v zelo hitrem tempu tekla vsaj dobro uro. Prijateljica, ki je včasih šla z mano, je imela nekoč ob pogledu name solzne oči, ker sem bila menda po vadbi zelena v obraz. Počutila se je nemočno, ker ni vedela, kako naj me ustavi in mi pomaga. Ob takšnem odzivu sem čutila krivdo. Včasih sem si resnično želela, da bi lahko s pritiskom na čudežni gumb ustavila svoje življenje in začela znova, brez anoreksije.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Ana v meni.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 45
Komentarji: 0
Število ocen: 5
Želi prebrati: 16
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 12