Prepričan sem, da imamo v naših dušah poseben del, ki je namenjen drugemu. Tam vidimo idejo naše druge polovice, mi, nepopolni, v drugem iščemo popolnost. Na zunaj in v duši. Ljubiti pomeni drugega previsoko ceniti. Ljubezen naredi tako njega kot nas edinstvena. Avantura iskanja: samoobveza v življenju, najti dopolnilo.
"Včeraj sem izgubil žepni nož in sem pri tem bogatejši za izkušnjo, da moja filozofija in pripravljenost na usodo stojita na šibkih nogah, kajti mala izguba me je čezmerno potrla, in sem še danes s svojimi mislimi pri tem izgubljenem nožu, namesto da bi se ponorčeval iz sebe in svoje sentimentalnosti."
Njeni starši so se motili. Mislili so, da se bo Veliki brat utelesil kot totalitarna in avtoritarna zunanja sila, ki se ji bo treba upreti. Toda Velikemu bratu se ni bilo treba vsiljevati. Velikega brata so sprejeli odprtih rok in src, hrepenečih po všečkih, in vsak je prostovoljno postal lastni rabelj. Meje intime so se premaknile. Družabna omrežja so cenzurirala slike prsi ali zadnjic. Toda v zameno za klik, srček ali dvignjen palec so ljudje kazali svoje otroke in družino ter pripovedovali o svojem življenju. Vsak je postal administrator lastnega razkazovanja in to je postalo nezgrešljiv del samouresničevanja.
Moji prijatelji že dolgo vedo in mi to očitajo: prav nič se ne navdušujem nad prenekaterimi rečmi in ne verjamem v številne reči, s katerimi se postavlja današnje človeštvo; ne zaupam tehniki, in ne verjamem v idejo napredka, ne verjamem v izjemnost in veličino našega časa niti v nobeno "vodilnih idej", medtem ko nasprotno gojim brezmejno spoštovanje do tega, čemur pravijo "narava".

