Vinjete straholjubca

Vinjete straholjubca dramaturginje Eve Mahkovic (1986-) in ilustratorke Eve Milnar (1985-) so nenavadna knjiga. Po obliki spominjajo tako na risoroman, kot na pesniško zbirko. Še najbolj objektivni bi bili, če bi jih označili za zbirko kratkih zapisov, ki tako kot pri Mahkovicinem prvencu izvirajo iz družbenih omrežjih. A določanje oblike ni tolikšen problem, kot je določanje vsebine. Tu bi bili spet najbolj objektivni, če bi pisateljičine zapise označili za groteskno nonsens literaturo, poseljeno z jazbečarji, netopirji, čuki in hermelini. Pokrajina, ki jo zapisi opisujejo, je zmes različnih lokacij, pri orientaciji ne bo v pomoč niti knjigi priložen zemljevid. Kolažne ilustracije so trk srednjeveških in sodobnih podob – disonanca je tako geografska kot časovna. Striktno objektivna duša bi se zmrdnila nad očitnimi nesmisli v knjigi. Če pa vanjo pogledamo s pravega zornega kota, nas lahko Vinjete straholjubca popeljejo na odisejo sanjskih podob in pridruženih prostih asociacij. Glede na to, da so na 35. Slovenskem knjižnem sejmu to zbirko zapisov izglasovali za knjigo leta, je bilo takih popotnikov kar veliko.