skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Dekle, ki se ni balo medvedov

Žanrrisoroman, strip
Narodnostalbanska literatura, slovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Ključne besede Bojevanje, Dekleta, Fantastična bitja, Pogum, Pustolovščine, Spolna identiteta
Število strani

73

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

2-3 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Pogumno albansko dekle

Strip Dekle, ki se ni balo medvedov je priredba albanske ljudske pravljice, pri kateri so združili moči pripovedovalka Špela Frlic (priredba pripovedi), stripar Izar Lunaček (pisec scenarija) in mlada umetnica Dora Benčevič (2000), ki je prispevala risbe. Spoznamo albanskega moža, ki bi svoje tri hčere rad zadržal doma, zato jih straši z zgodbami o medvedih, ki bodo v svetu prežali nanje. Najstarejša se vseeno poda na pot, vendar jo že kmalu po odhodu tako prestraši medved, da se hitro vrne domov za štedilnik. Tudi pri drugi sestri se zgodba ponovi, najmlajša pa se medveda ne ustraši in se poda na pustolovščino. Obljubi si, da se ne bo ustavila, dokler se nečesa ne prestraši. Na svoji poti sreča pravljična bitja in pošasti, izkaže pa se, da ni nič tako strašljivo kot medosebni odnosi. Strip je zanimiv in poseben tako zaradi zgodbe kot ilustracij. Te so barvne, malce odštekane, pogosto se prelivajo ena v drugo, nekatere spretno prikazujejo premikanje. Ponekod so tudi v oblačkih znaki in ne besedilo, ki pa pogosto povedo še več, kot bi lahko besede. Zgodba spretno ovrže stereotip, da je poslanstvo deklet in žensk skrb za dom, ter prikaže, da so lahko ravno tako (ali pa še bolj) pogumne kot fantje in moški. Poseben je tudi konec – ta ni tipično pravljičen, kjer liki srečno živijo do konca svojih dni, temveč bralca spodbuja k razmišljanju. Strip Dekle, ki se ni balo medvedov Društvo Bralna značka priporoča za 2. bralno stopnjo, v branju pa bodo uživali tudi mladi in odrasli. Nominiran je bil za nagrado zlatirepec 2022 za najboljši izvirni otroški strip.

Glej tudi:

Nekoč je med gorami in gozdovi Albanije živel mož, ki je sam vzgajal tri hčere. In ko je najstarejša dopolnila 15 let, si je nadela moško obleko in rekla: “Oče! V svet grem.” (str. 5-7)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Dekle, ki se ni balo medvedov.

Kritike

(1)
Tina Bilban

Albanska ljudska pravljica o očetu, ki sredi divjine živi s tremi hčerami, predvsem pa o njegovi tretji hčeri, ki se ne boji medvedov, je nagovorila eno naših najvidnejših pripovedovalk, Špelo Frlic. Ta je pravljico priredila in vključila v svoj pripovedovalski dogodek. Tam jo je ujel Izar Lunaček, stripar in ambasador stripa , ki ga je Špelina živa pripoved povsem očarala. Po pripovedi je nemudoma zrisal scenarij in ga v risanje ponudil mladi umetnici Dori Benčevič. Tako teče pripoved o nastanku stripa Dekle, ki se bi balo medvedov v kolofonu in na platnicah.


In kaj je nastalo? Ljudska pravljica upovedana skozi energično avtorsko risbo. Ta zmes starega, ljudskega in modrega ter novega, izvirnega in zelenega nas spremlja skozi celotno zgodbo:


Nekoč je živel oče, ki je imel tri hčere. Ko je najstarejša hči dopolnila 15 let, si je nadela moško obleko in obelodanila: »Oče! V svet grem.« Oče jo je posvaril pred svetom polnim nevarnosti, predvsem pa pred medvedi. In res je hči srečala strašnega medveda in se prestrašena vrnila domov. »Ko je dorasla druga hči, ... se je zgodba ponovila. Z medvedom, begom in strahom. Nato pa je odrasla še tretja hči ...« Odpravila se je na pot, odločena, da se medvedov ne boji. In medveda pokončala. Ob tem pa jo je čakalo odkritje, ki jo je pregnalo še dlje od doma. »Zdaj se pa res ne ustavim, dokler se nečesa ne prestrašim!« si je rekla. In tako se je tretja hči odpravila v svet iskat strah, ob tem pa našla ... Dekle, ki vztraja v moški obleki, z dolgimi lasmi skritimi pod klobuk in njen konj s plavalno čepico in šestimi nogami, ki ob pravih trenutkih deli modre prijateljske nasvete (s svojo pojavo pa nekoliko spominja na Lucky Lukovega Jolly Jumperja), zgodbo zapeljeta po ne povsem pričakovanih poteh do konca, za katerega nihče ne ve zagotovo, ali je zares srečen.


Strip Dekle, ki se ni balo medvedov, lahko beremo "površinsko" kot zabavno zgodbo polno akcije in čudežnih bitij od belih kraljic kač do govorečih konjev in zmajev, ki čuvajo zaklade. Lahko pa kopljemo globlje in jo prebiramo kot zgodbo o odraščanju, odnosih med generacijami in spoloma, stereotipih in emancipaciji, o iskanju strahu, ljubezni in samega sebe.


Pa ni tako z večino ljudskih zgodb? Niso bile ljudske zgodbe vedno tiste, ki so nas kot mlade bralce in poslušalce očarale s svojo čarobnostjo, s trepetanjem za tretje sinove in zaklete kraljične, za katere se je na koncu vendarle vse dobro izteklo, šele kasneje pa so prihajali na površje novi pomeni, ki smo jih kot mladi bralci le, a vendarle, slutili? Tovrstna večplastnost nedvomno je značilna za ljudske pravljice. Tudi prenos ljudske pravljice v strip ni nov, pomislimo le na odlično zbirko Ta ljudske v stripu Foruma Ljubljana, ki prinašajo priredbe ljudskih pravljic v stripih za najmlajše bralce.


A hkrati lahko zatrdimo, da se Dekleta, ki se ni balo medvedov drži tudi čar drugačnosti. Ta drugačnost je najverjetneje nagovorila tudi so-ustvarjalce književne izdaje od pripovedovalke do scenarista in striparke; hkrati pa je ta drugačnost tudi plod njihovega dela in sodelovanja. Pred nami je strip po predlogi ljudske pravljice, ki je prežet s čarom ljudskega in njegovimi značilnimi elementi, a kljub temu presenetljiv že s samo izbiro osrednjih junakov, njihovo motivacijo in izteki posameznih etap zgodbe. Mestoma se zdi, kot da bi v poznani svet ljudskih pravljic (z zmaji, gradovi in kraljičnami) spustili nove junake. Hkrati pa sta sveža in sodobna tudi risba Dore Benčevič in sama struktura stripa, kjer se postavitev posameznih kadrov in prehajanje med njimi prilagajata dinamiki zgodbe.


Tako je nastala ljudska pravljica za sodobne (mlade) bralce, polna plasti, odmevov in čudežnosti ljudskega, hkrati pa sveža, dinamična in odpirajoča vprašanja, za katera bi, če jih ne bi našli v stari albanski ljudski pravljici, trdili, da so specifična aktualna vprašanja sodobne družbe.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 197
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4