| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
| Založba | Totaliteta |
| Prevod |
Luka Novak |
| Ključne besede | Fantje, Gore, Narava, Očetje in sinovi, Odraščanje, Prijateljstvo |
Prvoosebni pripovedovalec Pietro je osamljen mestni fant iz Milana. Njegove starše združuje skupna strast do gora. V gorah sta se spoznala, se zaljubila in se celo poročila ob vznožju Tre Cime di Lavaredo. Ko odkrijejo vasico Grana, ob vznožju Monte Rosa, začutijo, da so našli pravo mesto za pobeg iz velemesta. Njihova poletja se polnijo z neskončnimi pohodi po gorah. Enajstletni Pietro se druži z enako starim Brunom, ki ni še nikoli zapustil domače vasi in na hribovski kmetiji pase krave. Potepata se po zapuščenih hišah in starih mlinih, raziskujeta hudournik. Navidezno neuničljivo prijateljstvo med fantoma traja leta dolgo. Ko odrasteta v moža, se njune poti sicer pričnejo razhajati. Bruno ostaja med domačimi vršaci, Pietro obrede svet. Ampak gorska vasica Grana in tamkajšnja koča je njuno večno pribežališče.
Delo je bilo leta 2017 ovenčano z italijansko najprestižnejšo literarno nagrado strega.
Objavljeno: 13.07.2020 14:50:26
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:07
Prišla so deževja konec avgusta. Tudi teh sem se spominjal. To so dnevi, ki v gore prineso jesen, kajti potem, ko se sonce vrne, to ni več toplo sonce od prej, in svetloba se nagne pošev, sence se pa podaljšajo. Tiste brezoblične gmote počasnih oblakov, ki so obdajale vrhove, so mi dajale vedeti, da je čas za odhod, jaz pa sem se jezil nad nebom, da je poletje trajalo le za hip, kaj se ni komaj začelo? saj je vendar nemogoče, da bi kar takole odletelo.
(str. 155)
