Dobre knjige
4905 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Dezorientalka
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:2









Négar Djavadi

Dezorientalka

Založba, Založba/*cf, 2019

Št. strani: 337


Zbirka: Kaif
Žanr: družbeni roman

Narodnost: francoska književnost, iranska književnost

Roman Dezorientalka ima stran A in stran B. Prvoosebna pripovedovalka v opombi pod črto pove, da se je tako odločila po vzoru malih vinilk, pri katerih je bila stran A po navadi boljša, a vedno je obstajala tudi možnost, da se posreči stran B. Stran A se dogaja v pariški čakalnici ambulante za umetno oploditev. Kimia vstopi, dolgo čaka, po prejemu semena odide. Prišla je sama, zdaj opazuje druge, po večini pare, ki so se na majhnem prostoru znašli skupaj, povezani z isto željo. Obuja dolgotrajne in mučne postopke, ob tem pa se vrača v preteklost svoje družine, svojega rodu, v svoje iransko otroštvo, ki ga je pretrgala emigracija očeta političnega aktivista. Vračanje v zgodovino Irana se prepleta z razmišljanjem o kulturnih razlikah in otroških doživetjih, v veliki meri zaznamovanih z občutjem dečka v dekliškem telesu. Na strani B sta v prvoosebno pripoved vključena materin zapis o begunski poti, najden med njenimi stvarmi, ko je morala zaradi demence v dom, in pismo babice Armenke, ki je prerokovala, da se bo rodila kot deček in zato še toliko bolj spremljala njeno odraščanje. Materin zapis se sredi stavka pretrga, njena knjiga o begu, za katero si je želela, da bi jo hčerke prevedle v francoščino, pa bo ostala v izvirniku. Ne da ne bi našle za to časa, preprosto ne zmorejo na tako intenziven način, kot ga zahteva prevajanje, podoživeti poti. A pripovedovanje je pot celjenja, in to počne pripovedovalka na strani B. Spominja se muk pobega, razočaranja nad Francijo, materine otopelosti, očetove izgubljenosti, njegove nasilne smrti, iskanja lastnega mesta v svetu, odrešitve v rocku, občutij, ki so jo preplavila ob sporočilu, da je zanosila. Rodila bo in otrok bo imel očeta, seropozitivnega Pierra, ki si ga želi in se mu bo posvečal, ob tem pa bo imel ob sebi njo in Anno, ki dolgo ni mogla razumeti, zakaj se ne more odločiti za oploditev s semenom anonimnega darovalca. Kako le bi bilo otroku, odrezanemu od korenin, če ne bi vedel niti, kdo je njegov oče? Pred stranjo A je poglavje Tekoče stopnice, posvečeno očetu emigrantu. Nikoli se ni vozil z njimi, saj je smatral, da mu ne pripadajo, ker ni bil soudeležen v razvoju dežele, ki mu je dala zatočišče. Za stranjo B je poglavje Seveda boš imela otroke. Ob sporočilu ginekologinje, da pričakuje dvojčka, se spomni prerokbe varuške Bibi »Najprej boš dobila dvojčka«. Potem gre na obisk k dementni mami, ki se z njo pogovarja kot s punčko in jo prepričuje, da mora z njo in sestrama v Francijo, ker Iran ni za takšne, kot je ona, ob tem pa izreče tudi naslovni stavek. Polnokrvna pripoved, morda najbolj boleča v razmislekih, kako lahko aktivizem staršev vpliva na življenje otrok. Pripovedovalka ni revolucionarka, smatra, da je treba izhajati iz obstoječega, iz tradicije, iz rodu, in iz tega delovati tvorno. Knjigi je dodana izvrstna spremna beseda Iranska islamska revolucija Primoža Šterbenca.



Odlomek iz knjige

»… Vem samo, da te strani ne bodo linearne. Če naj bi poročala o sedanjosti, moram seči daleč v preteklost, prečkati meje, preleteti gore in se vrniti k tistemu velikemu jezeru, ki mu nekateri pravijo morje, sledeč toku podob, prostih asociacij, telesnih trzajev, vdolbin in izboklin, ki jih je v mojem spominu izklesal čas. Toda resnica spomina je samosvoja, kajne? Spomin odbira, izloča, pretirava, omejuje, poveličuje, sramoti. Oblikuje svojo lastno različico dogodkov, podaja svojo lastno dejanskost. Raznoter je, vendar skladen. Nepopoln, vendar iskren. Kakorkoli že, moj spomin nosi s sabo toliko zgodb, laži, jezikov, utvar, življenj, ki jim dajejo ritem izgnanstva in smrti, smrti in izgnanstva, da ne vem dobro, kako naj razpletam njihove niti. …«

(str. 10)

Cobiss povezava


Ključne besede: IRANSKA ZGODOVINA, TRADICIJA, DRUŽINSKI ODNOSI, FRANCIJA, PRISELJENKE, OPLODITEV Z BIOMEDICINSKO POMOČJO, BISEKSUALNOST


Prispeval/-a: Lidija Gačnik Gombač, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 7.2.2020 8:25:37
Zadnja sprememba: 7.2.2020 8:25:37
Število ogledov: 1636