Dobre knjige
3042 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Pescarske zgodbe
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Gabriele D'Annunzio

Pescarske zgodbe

Ljubljana, Literarno-umetniško društvo Literatura, 2019

Št. strani: 276


Zbirka: Stopinje
Žanr: kratka zgodba

Narodnost: italijanska književnost

Strast, usoda, bolečina

Pescara je mesto ob jadranski obali, kjer je v drugi polovici 19. stoletja Gabriele D'Annunzio odraščal in kjer lahko še danes obiščemo njegovo rojstno hišo, preurejeno v muzej. Pescarske zgodbe so avtorjev lastni izbor osemnajstih zgodb iz njegovih zgodnjih del – zbirk kratke proze. Že kot mladenič je bil D'Annunzio izjemen literat - pronicljivi opazovalec in mojstrski pripovedovalec. V zgodbah (kasneje hudo narcisističnega) avtorja ni, kot tudi ni slutiti njegove kasnejše ideološke opredeljenosti. Mladi D'Annunzio je le vehementni in hkrati minuciozni upodobljevalec trenutkov, dogodkov, atmosfere časa, utripanja narave… Potezo za potezo izriše markantne like – device, mornarje, pijance, berače, verske zanesenjake …; genialen je tako pri najbolj grobih, brutalnih prizorih kot pri nežnih opisih narave, vedno je subtilen estet, tako pri lepem kot pri grdem, zlem, brutalnem. Spevno in jezikovno razkošno italijanščino je v slovenščino izvrstno prevedel Vasja Bratina; njegova spremna beseda prinaša poglobljen uvid v ozadje D'Annunzijevega zgodnejšega pisanja.



Odlomek iz knjige

Ko se je spuščal po stopnicah, je zmajeval z glavo nad svojo usodo. Imel je rdeče, izbuljene oči, kakršne imajo nekateri psi mešanci. Njegovo okroglo telo z zajetnim trebuhom je bilo pretežko za rahlo navznoter ukrivljene nožice. Okrog pleše na glavi je imel venec dolgih skodranih las, o katerih se je zdelo, da ne rastejo iz lasišča, temveč iz njegovih ramen in se dvigajo proti tilniku in sencem. Imel je navado, da si je z roko, okrašeno s prstani, popravljal kak uporen šop las - dragi, bahavi prstani so se mu svetlikali celo na palcih in poškrobljen naprsnik srajce je imel zapet z gumbom iz karneola, velikim kakor jagoda.

(str. 123)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Project Gutenberg's Le Novelle della Pescara
link Idrijske novice


Predmetne oznake: pescara, italija, usode


Prispeval/-a: Veronika Vurnik Škrabec, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 15.11.2019 16:46:08
Zadnja sprememba: 15.11.2019 16:46:08
Število ogledov: 148