Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha

Prevladujoče mnenje je, da živimo v čudnih časih. Zagotovo imata neoliberalistična miselnost in skokovit tehnološki razvoj velik vpliv na naše življenje, a vendar, če dobro pomislimo, so ti naši časi res nekaj tako zelo posebnega? V bistvu imajo vsi časi nekatere svoje specifike in so ponavadi čudni predvsem ljudem, ki v njih živijo oziroma živimo. Torej nič novega, kakor ni nič novega zgražanje starejših nad mlajšimi generacijami. In verjetno ne bo napak, če na tem mestu zapišem, da je roman Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha točno to, odraz nekega (našega) časa. Časa, ki navkljub tehnološkemu napredku in globalizaciji ter posledičnemu manjšanju sveta dela iz nas vedno večje nezadovoljneže in odtujence. Romaneskni prvenec Sibylle Berg je torej nekakšen naš zeitgeist, napisan precej minimalistično in zelo neposredno, brez odvečnih besed. Podobno kot je to v Šolskem zvezku storila Agota Kristof ter globoko zarezala v dušo tenkočutnega bralca, kar bo brez vsakega dvoma uspelo tudi Bergovi. Odlično branje, ki zasluži vašo pozornost. Čimveč nje, pa čeprav roman bralcu pogostokrat nastavi ogledalo in se lahko ta včasih počuti precej nelagodno. Čimveč nje, prav zato? Prav zato!