Avgust

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2018

Št. strani: 413

Prevod: Breda Biščak

Zbirka: Roman
Žanr: zgodovinski roman, biografski roman

Narodnost: književnost ZDA

Brezčasnost neke zgodbe

Avgust, roman Johna Williamsa, ki je slovenski bralni javnosti znan predvsem zaradi izvrstnega romana Stoner, ni tipičen biografski roman, čeprav opisuje življenje enega najpomembnejših rimskih cesarjev. Sam avtor je namreč že v predgovoru opozoril, da je marsikateri zgodovinski podatek za potrebe svojega pisanja enostavno prikrojil, da si je marsikaj celo izmislil, spremenil sosledje nekaterih dogodkov itn. Roman Avgust je torej fikcija, ki so ji zgodovinska dejstva le okvir, v katerega je Williams mojstrsko vpel zgodbo, ki pa je brezčasna. Zgodbo, ki jo zamejujeta mladostni idealizem in starostni skepticizem. Zgodbo o nastanku cesarskega Rima, ki naj bi ga nova politična ureditev iztrgala iz krempljev politične korupcije in medsebojne razklanosti in ki naj bi prebivalstvu imperija prinesla složnost in trajni mir. Prav tako je Avgust zgodba o odrekanju, ki je tako nujno potrebno za dosego višjih ciljev in skupnega dobrega, kako zadostiti potrebam javnega in vseeno obvarovati osebno in zasebno. Zgodba, ki potrjuje reklo, da je pot v pekel ponavadi tlakovana z dobrimi nameni. Williams je roman o življenju velikega rimskega cesarja napisal v obliki pisem. Verjetno nekoliko zaradi avtentičnosti samega prikaza zgodovinskega obdobja, ki ga je zgodovina delno rekonstruirala tudi zaradi tovrstne komunikacije med tedaj živečimi Rimljani, nekoliko pa verjetno zaradi bolj človeške predstavitve velikega državnika. Lahko pa tudi, da razlogi tičijo čisto nekje drugje. Kakorkoli, gre za še eno literarno mojstrovino spod Williamsovega peresa, ki bi se morala znajti na jedilnem listu vsakega literarnega sladokusca.

Odlomek iz knjige

Poznam izprijenost našega mesta, ki bi jo tako rad zajezil, in namen zakonov, vsaj tako mislim. V krogih, v katerih se ti giblješ, jaz pa jih opazujem, je občevanje dejanje za dosego moči, bodisi družbene bodisi politične; prešuštnik je lahko nevarnejši od zarotnika, tako zate kot za državo, in dejanje, katerega naravni cilj je ljubeč užitek, je postalo nevarno sredstvo častihlepnih. Sužnja si lahko pridobi moč nad senatorjem in s tem nad navadnim državljanom, in pravica je spodkopana. Poznam stvari, ki bi jih tvoji zakoni želeli preprečiti.
In vendar si prav ti ne bi smel želeti, da zakoni dobijo občo veljavo in se izvajajo z vso strogostjo, ki zakonom pritiče. Takšna uveljavitev bi imela katastrofalne posledice zate in za mnoge tvoje najbolj vdane prijatelje. In kdor pozna tvoj namen, razume, da si želiš izoblikovati duha in ideal, gomila tvojih sovražnikov pa tega ne bo dojela, in zna se zgoditi, da bodo tvoji zakoni proti prešuštvovanju bolj izprijeno izrabljeni kot to, proti čemur so bili zasnovani.
Noben zakon namreč ne more ustrezno izoblikovati duha niti potešiti stremljenja po vrlinah. To lahko stori le pesnik ali filozof, ki je lahko prepričljiv, ker je brez moči; moč, ki jo ti imaš (in ki si jo v preteklosti, kot rečeno, tako modro uporabljal), ne more z zakoni urejati strasti človeškega srca, naj še tako kalijo red.

(str. 266 -267)

Glej tudi

RTV SLO

Bukla

Delo

Dnevnik

Ključne besede: RIMSKI CESARJI, ZGODOVINSKI ROMAN, PISMA

Prispeval/-a: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje
Objavljeno: 30.9.2019 17:14:23
Zadnja sprememba: 1.10.2020 11:33:52
Število ogledov: 3044