Dobre knjige
2771 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Jaz sam
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Sosič, Sarival

Jaz sam

Maribor, Litera, 2018

Št. strani: 208


Zbirka: Piramida
Žanr: družbeni roman, monološki roman

Narodnost: slovenska književnost

Otroštvo prišleka

V prvencu Starec in jaz je Sarival Sosič popisal pripovedovalčevo zgodbo od zgodnjih dvajsetih let dalje. Tokrat pred bralce, v (ponovno) neskončnih povedih, ki znajo trajati tudi celo stran, razgrne pripovedovalčevo (avtorjevo?) otroštvo. Prvi spomin na otroštvo sega v čas, ko je bil pripovedovalec star natanko tri leta in deset mesecev, stal je na stolu ob novoletni jelki, polni kresničk in ves nestrpen čakal, da jih bo prižgal. Za njim je stala mama, ki ga je pridrževala, da ne bi padel in vse do današnjih dni v ušesu pripovedovalca odzvanja njen smeh. Mama in tata sta delala v gostilni in on sam je že zjutraj hitel na plano, na prostor za gostilno in se cele dneve igral. V njegovem čudežnem kartonskem zaboju so bile spravljene figurice Indijancev, mehke gumijaste živali, različni avtomobilčki in drugi otroški zakladi. Deček je bil celo otroštvo bolj kot ne osamljen. Ob večerih, preden je zaspal, je poslušal neskončne besedne dvoboje mame in tata. Mama, tata in on sam so se stalno selili iz kraja v kraj. Povsod so bili prišleki. Ponekod so prebivali le nekaj tednov ali mesecev, le dvakrat nekaj let.



Odlomek iz knjige

Sedimo v avtu, mama kadi, tata kadi in vozi hitro, drvimo iz ovinka v ovinek in jaz sam gledam skozi okno, čutim nekakšno neopisljivo praznino, odhajamo, selimo se iz mesta v kraje, kjer sem bil spočet, na planoto, ki se razteza med visokimi gorami, zima je in povsod je polno snega, v bližini vasi, kjer je tata preživel del otroštva, se vozimo čisto blizu jezera, oklepa ga debela plast ledu, nekaj ljudi se drsa in glasno vpije, slišita se smeh in govorjenje v jeziku, ki ga ne razumem, peljemo se dalje čez prelaz, mimo razvalin trdnjave na hribu in pod njo tik ob cesti že skoraj dve stoletji na bronastem dinamitu leži rdeč bronasti lev, spuščamo se proti dolini, zaustavimo se pri vodnjaku tik pred manjšim zaselkom, ki stoji na strmem pobočju, le nekaj kilometrov naprej od spečega leva.

(str. 125)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Otroštvo, Fantje, Odraščanje, Družinski odnosi, Družina, Odnosi


Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 30.1.2019 12:15:17
Zadnja sprememba: 30.1.2019 12:15:17
Število ogledov: 66