Dobre knjige
2770 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ladivine Google - slike
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Marie NDiaye

Ladivine

Ljubljana, Sanje, 2018

Št. strani: 314


Prevod: Katja Zakrajšek


Zbirka: Sanje. Roman
Žanr: psihološki roman, družinski roman (tudi rodbinski)

Narodnost: francoska književnost

Malinka ali Clarisse, mati ali služkinja?

Pripoved se začenja v manjšem kraju nekje v pariški regiji. Preprosta ženska črnskega rodu se preživlja kot služkinja premožnih družin in hkrati skrbi za hčerko, čigar očeta, najverjetneje belca, je sama videla zgolj enkrat v življenju. Hčerki Malinki prikriva svoj greh in samo sebe zavaja, da bo moškega nekoč zagotovo še srečala. Svetlopolta hčerka je sprva pridna in prizadevna, z leti pa jo materin črnski videz vse bolj vznemirja. Ker ne najde razumevanja med sošolci, mamo preprosto zataji, češ da je njena služkinja. Med materjo in hčerjo se odnos vse bolj krha. Malinka opusti šolo in se preseli v Bordeaux, kjer se preimenuje v Clarisse, in kot natakarica zaživi svoje sanje, vse dokler ji mati ne pride na sled. Zbudijo se stare zamere, hčerka svojega novega imena materi ne izda. Mati, ki bi bila rada v Malinkini bližini, ne more razumeti, da jo hči zavrača. Še sama se preseli v Bordeaux in nadaljuje s svojim prejšnjim delom. Clarisse se medtem poroči z Francozom Richardom, avtomobilskim posrednikom. Skupaj si ustvarita dom v mestu Langon, rodi se jima hčerka, ki jo po svoji materi poimenuje Ladivine. Možu in hčerki materin obstoj skriva, prav tako kot materi svojo družino, obiskuje jo le iz sramu in občutka dolžnosti. Življenje teče, vse dokler se Richard ne naveliča enoličnega življenja z osebo, ki za njegov posel nima niti najmanjšega posluha. Zapusti ženo in hčerko, ki je medtem že srečno poročena z Nemcem v Berlinu. Clarisse se v obupu zateče pod okrilje moškega razvratnega videza in preteklosti, vztraja v razmerju z njim in ga celo predstavi svoji materi. Zdi se, da bo spet našla mir in srečo... Medtem njena hčerka v Berlinu rodi dva otroka. Družina je na videz srečna, nekaj težav imata zakonca le z moževimi starši. Ko se jim hočeta iztrgati, pa se tako zaželene, nevsakdanje družinske počitnice spremenijo v katastrofo. Roman je ostra in poglobljena študija človeških značajev, ki od bralca terja kar veliko zbranosti. Ne le, da se kar naprej nekaj dogaja, zgodbe, ki jih plete tretjeosebni vsevedni pripovedovalec, se med seboj prepletajo, ena zgodba, ki se je šele dobro začela, je že prekinjena z drugo, vložno, in se nadaljuje šele čez nekaj strani. V zadnji tretjini se začnejo pojavljati še magični in nadnaravni motivi. Bralec naenkrat ne ve več, kdo je še pri pravi in komu se že blede, kdo še živi in kdo je že mrtev. Celoto preveva bistven element, ne docela pojasnjen občutek krivde in sramu, ki pač izhaja iz preteklih dejanj literarnih likov. Bralec, ki je dovzeten za estetske vrline, bo v romanu prav gotovo zaznal tudi francoski čut za šarm, urejen videz ljudi in bivanjskih prostorov, kar vpliva na usodo sleherne izmed oseb. Marsikdo se bo vprašal še, kaj neki počne zanemarjen pes brez gospodarja, ki se kot nekak varuh ženskih likov pojavlja v ključnih trenutkih zgodbe. Gre za poteze magičnega realizma, reinkarnacijo ali kaj čisto tretjega? Tekoče pisan, jezikovno izbrušen in napet roman, ki ga bralec prav gotovo ne bo spustil iz rok nekje na sredini.



Odlomek iz knjige

Kadar je zaslišala svoje novo ime, je vselej zadrhtela od vzradoščenega presenečenja, in če se je spočetka kdaj primerilo, da se je spozabila in ni odgovorila nanj, se to zdaj ni nikdar več dogajalo, in oseba, v katero se je prelevila, Clarisse z lepimi kostanjevimi lasmi, zravnanimi z likalnikom, z gladkim, odkritim obrazom, ki je izdajal nagajivo samozavest, si ni mogla kaj, da ne bi občutila rahlega, pomilujočega prezira do osebe, kakršna je bila še nekaj mesecev predtem, do počasnele po imenu Malinka, ki se ni znala ličiti, do dekleta s prazno glavo, s preplašenim pogledom, do neopaznega dekleta po imenu Malinka.

str. 31



Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link Založba Sanje
link RTV SLO


Predmetne oznake: Matere in hčere, Ljubezen, Očetje in hčere, Krivda, Družinski odnosi, Zločini


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 23.1.2019 12:54:51
Zadnja sprememba: 23.1.2019 13:01:35
Število ogledov: 129