Gepard

Sicilija leta 1860. Don Fabrizijo, v čigar rodbinskem grbu je upodobljen gepard, s svojo družino skrbno varuje večstoletno tradicijo vrlin in navad plemiške rodbine. Pobožnost in zaupanje duhovnikom sta med njimi ključni. Čeprav ima veliko otrok, pa se zaveda, da pravega naslednika nima več. Zato hoče najstarejšo hčer poročiti z nečakom Tancredijem, ki mu edinemu zaupa. Obetajo se novi časi. Na vidiku je revolucija, ki bo spremenila utrjene vrednote in hkrati združila razdrobljene italijanske pokrajine v eno državo. Tancredi je znanilec teh novih časov, a bolj po imenu kot po junaštvih. Don Fabrizio se sicer zaveda, da je njegov čas minil, toda zaradi starosti se ni več pripravljen vpletati v nove razmere. Dovolj je razgledan in pozna značaj ter zakoreninjene navade svojih rojakov na Siciliji. Ko pa se na prizorišču dogajanja pojavi še prelepa Angelica, hči lokalnega veljaka in župana, je za plemiča slehernega upanja konec. Roman lahko beremo kot pripoved o nekem obdobju italijanske zgodovine, kot čutno in tragično ljubezensko zgodbo ali kot roman o občutenju minevanja in razpadanja vrednot, kakršno doleti slehernega človeka v določeni starosti. Razkroj namreč veje iz vsakega stavka zgodbe, ki se iz leta 1860 nadaljuje vse do leta 1910.