Janko Valjavec

V vodi mrtve Savke

Ljubljana, Amalietti & Amalietti, 2018

Št. strani: 323

Žanr: kriminalni roman, satirični roman

Narodnost: slovenska književnost

Kako grešnikom dokazati greh?

Slovenci se smemo pohvaliti, da imamo pisca, ki obvladuje humorni cinizem in ga, izvrstno zapakiranega, podaja v napeti kriminalki o čistilki Savki in njenem krutem koncu. Spremenjeno v truplo, jo v svoji pisarni najde sistemski inženir Ivan Fornezzi. Iz koloteka dogajanja ni več izhoda. Sumničenja, ki so vse prej kot nedolžna, sicer zapriseženega pragmatika počasi mečejo iz njegovega umirjenega življenja družinskega moža in očeta. Ker je bil okrog Savkinega vratu ovit računalniški kabel, dotična pisarna pa službeno bivališče gospoda Ivana Fornezzija, ga policija vodi kot prvega osumljenca. Manire policijske preiskave se držijo pravil: prvi na kraju zločina, računalniški kabel kot morilsko orožje in kraj umora – Ivanova pisarna. Vsa "neizpodbitna" dejstva policijskih ugotovitev so strnjena v sliko poteka umora. Na strani našega junaka je, da jih po balinarsko izpodbije in dokaže svojo nedolžnost.

Odlomek iz knjige

Moral sem si priznati, da o mojem alibiju ni ne duha ne sluha. Pa kaj potem: ko bodo preiskovalci našli morilčeve sledove, bo jasno, da sinoči nisem nikogar davil!
Zaradi ukvarjanja z lastnimi problemi, ki so se kopičili, namesto da bi se razkrajali, dolgo nisem pomislil, kdo bi lahko bil Savkin morilec. Ko sem vendarle pomisli, sem si v spomin najprej priklical obraze nekaterih sodelavcev, ki.... Nemogoče! Nemogoče? Še včeraj bi rekel, da je nemogoče v lastni pisarni zalotiti zadavljeno snažilko. str.14

Ključne besede: UMORI, POLICIJSKI POSTOPKI, SEMANTIKA, SATIRA


Prispeval/-a: MAŠA URAN, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 6.6.2018 15:45:09
Zadnja sprememba: 29.5.2019 12:48:26
Število ogledov: 1954

• facebook
• twitter
• linkedin