| Žanr | kriminalni roman, satirični roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2018 |
| Založba | Amalietti & Amalietti |
| Ključne besede | Policijski postopki, Satira, Semantika, Umori |
Slovenci se smemo pohvaliti, da imamo pisca, ki obvladuje humorni cinizem in ga, izvrstno zapakiranega, podaja v napeti kriminalki o čistilki Savki in njenem krutem koncu. Spremenjeno v truplo, jo v svoji pisarni najde sistemski inženir Ivan Fornezzi. Iz koloteka dogajanja ni več izhoda. Sumničenja, ki so vse prej kot nedolžna, sicer zapriseženega pragmatika počasi mečejo iz njegovega umirjenega življenja družinskega moža in očeta. Ker je bil okrog Savkinega vratu ovit računalniški kabel, dotična pisarna pa službeno bivališče gospoda Ivana Fornezzija, ga policija vodi kot prvega osumljenca. Manire policijske preiskave se držijo pravil: prvi na kraju zločina, računalniški kabel kot morilsko orožje in kraj umora – Ivanova pisarna. Vsa “neizpodbitna” dejstva policijskih ugotovitev so strnjena v sliko poteka umora. Na strani našega junaka je, da jih po balinarsko izpodbije in dokaže svojo nedolžnost.
Objavljeno: 06.06.2018 15:45:09
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:50
Moral sem si priznati, da o mojem alibiju ni ne duha ne sluha. Pa kaj potem: ko bodo preiskovalci našli morilčeve sledove, bo jasno, da sinoči nisem nikogar davil!
Zaradi ukvarjanja z lastnimi problemi, ki so se kopičili, namesto da bi se razkrajali, dolgo nisem pomislil, kdo bi lahko bil Savkin morilec. Ko sem vendarle pomisli, sem si v spomin najprej priklical obraze nekaterih sodelavcev, ki…. Nemogoče! Nemogoče? Še včeraj bi rekel, da je nemogoče v lastni pisarni zalotiti zadavljeno snažilko. str.14
