Aljaska

Žanrmladinski roman
Narodnostnizozemska književnost
Kraj in leto izidaDob pri Domžalah, 2018
Založba
Ključne besede Fantje, Nasilje, V mladinskem leposlovju, Prijateljstvo, Odraščanje, Medosebni odnosi, Šole, Dekleta, Epilepsija, Terapija s pomočjo živali
Prevod Katjuša Ručigaj
Število strani

178

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Nizozemska pisateljica Anna Woltz je za roman Aljaska prejela nagrado zilveren griffel 2017. Zgodbo pripovedujeta najstnika Sven in Parker. Sven je prepričan, da mora na prvi šolski dan v srednji šoli ušpičiti nekaj izvrstnega, sicer ga bodo novi sošolci le pomilovali. Pred enim letom so se mu namreč začeli epileptični napadi, on pa bi bil rad čisto navaden najstnik. Nasprotno pa želi sošolka Parker biti neopazna. Za njo je najhujše poletje v njenem življenju, ker so domačo trgovino oropali in nič več ni tako, kot je bilo prej. In hudih časov očitno še ni konec. Zaradi Svena se vsi sošolci iz Parker začnejo norčevati že na prvi dan v srednji šoli, hkrati pa ona tudi odkrije, da je Aljaska, njena ljubljena psička, ki se ji je morala odpovedati zaradi bratove alergije, postala Svenov pes pomočnik. Ker se odloči, da bo neko noč obiskala Svenovo domovanje in skušala nekaj trenutkov preživeti z Aljasko, se njeno življenje močno spremeni. Tam namreč, zakrita z roparsko kapo, naleti tudi na Svena in začneta se pogovarjati. Nočni pogovori se nadaljujejo in ker se večinoma pogovarjata ponoči, začnejo tako pri njej kot pri njem padati maske. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Ona pomaga njemu v boju z epilepsijo, on pomaga njej po ropu in zasmehovanju v šoli zaživeti novo življenje. Parker in Sven spoznata, da vsak v sebi nosi kakšno hudo zgodbo iz preteklosti, za katero ne vemo in da je vsak izmed na nek način malo nor. Življenje teče, stvari se dogajajo, nihče pa si ne zasluži zasmehovanja. Aljaska pa je tista, zaradi katere sta se Sven in Parker sploh začela bolje spoznavati in tista, ki bo Svena opozarjala na njegove epileptične napade. In vsako jutro bo, z mahajočim repom, pozdravila tudi Parker. V knjigi najdemo tudi nekaj zelo dobrih nasvetov, kako se obnašati do psov pomočnikov ter do bolnikov z epilepsijo. Knjiga pa nas tudi opozori, kako pogovor in sočutje lahko vplivata na kvaliteto človeških življenj.

“Živali niso pozorne na zunanji videz – Yvonne je živ dokaz za to. Ima gromozansko telo in vedno nosi najmanj pet različnih barv hkrati. Toda mrcina jo pač obožuje. Takoj, ko Yvonne vstopi, Aljaska začne igrati, da je najboljši pes pomočnik v vesoljnem svetu. Trapasto pa je, da jo popolnoma razumem. Tisti orjaški, barvasti zibajoči joški te zagotovo precej zmedejo. Toda takoj začutiš, da je Yvonne šefica. Imaš tipe v ozkih oblekah, ki se ves čas močno trudijo biti možati. Yvonne pač samo stoji tam. Z nogami na tleh, kot da ima korenine. Popolnoma sproščena. In narediš, kar ti reče. Najprej gremo ven vadit Aljaska, pločnik in Aljaska, prečkaj. In lepo hojo, ne da potegneš za povodec – po Yvonninem mnenju sem predvsem jaz tisti, ki se mora tega naučiti. Še vedno mi gre strašansko na živce, da sem poleg prevleke za psa pomočnika kot na razstavi. Vsi vedno sprašujejo. In čeprav na oprsnici z ogromnimi črkami piše NE BOŽAJ, ljudje mrcini takoj začnejo gruliti: “Vem, da te ne smem božati, a videti si tako ljubka, da se seveda ne morem upreti – haha.” Čisto preprosto je: psa pomočnika moraš ignorirati. In ne, to pač ni žalostno. Boš policista, ki usmerja promet, tudi ščipal v lice? Si v letalu pilota kdaj kar lepo malo pocrkljal pod pazduhami? No, žival pač ni prav nič drugačna. Kadar nosi prevleko, je v službi. In takrat prav zares ne čaka na to, da jo otipava vsak bučman.” (str. 81-82)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Aljaska.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 9
Komentarji: 0
Število ocen: 5
Želi prebrati: 11
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 6

Dela avtorja