Binu : [mit o solzah ob Velikem zidu]

V zbirki Miti so izšle posodobljene zgodbe oz. zgodbe izpod sodobnih peres z vsega sveta. Slovenska predstavnika sta Feri Lainšček in Drago Jančar. Lainšček se mitsko loti romskega življenja in njihovega izvirnega greha v romanu Nedotakljivi: Mit o Ciganih, Drago Jančar pa aktualizira mit o Dedalu v romanu Graditelj. Predstavljam pa vam posodobljeno verzijo mita o joku Meng Jiangnu – Binu pred velikim zidom. Priljubljeni kitajski pisatelj Su Tong, film po njegovem romanu »Dvignite rdečo laterno« je bil, med drugim, nominiran za Oskarja, v uvodu zapiše, da največ domišljije domuje prav v mitih, med preprostimi ljudmi, da pa so čustva osnova mitov in tisto, kar domišljijo neumorno poganja, zato lahko zgodba prehaja med nemogočim in mogočim. V zgodbi o Binu ima izražanje čustva seveda odrešilno moč. Deklica Binu namreč izhaja iz vasi Breskovnik, kjer je jok prepovedan. A ljudska pretkanost najde pot in prebivalci jočejo na druge načine: skozi urin, skozi ušesa, za skrivanje solz pridejo prav malo večja usta, solze točijo skozi prsi… Tudi mala Binu se uči teh umetnosti, a ker ji mati prekmalu umre, znanje ostane na pol poti in Binu joče skozi lase. Zgodba se dogaja v času gradnje kitajskega zidu in tudi Binujinega izbranca, Quillanga, rekrutirajo za gradnjo. Druge žene se kaj hitro prepustijo novim skrbem, Binu pa se odpravi na pot za možem, nosi mu obleko, zima je, skrbi jo njegovo zdravje. Dobrih 450 strani dogodivščin jo pripelje do velikega zidu, kjer je pod plazom preminul njen Quillang in sedaj služi za temelj in kaj lahko razkolje kaj tako mogočnega kot je veliki zid, če ne ženske solze. Binu mora zajokati. Predvidljiv zaplet in razplet, dogodivščine pa prekašajo vsakršen kos Harryja Potterja.