| Žanr | družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski) |
| Narodnost | katalonska literatura, španska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2007 |
| Založba | Študentska založba |
| Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
| Prevod |
Simona Škrabec |
| Ključne besede | Glasba, Politično nasilje, Umetnost, Uporništvo |
Za sodobno špansko književnost je značilno, da je močno prepredena s tematiko španske državljanske vojne in posledične diktature Francisca Franca in temu se v svojem romanopisju ne izogiba niti katalonski mojster peresa Jaume Cabré, ki je slovenski in svetovni literarni javnosti poznan predvsem po romanih Confiteor in Šumenje Pamana. Tudi prvi prevod kakšnega od njegovih del v slovenščino Evnuhova senca tu ni izjema. A vendar ta roman v svojem bistvu ni toliko roman o nekem črnem in žalostnem obdobju španske, evropske in svetovne zgodovine, kot je roman o človeku, njegovem spoznavanju preteklosti in njegovem življenjskim rezimeju, ki prihodnosti pušča povsem odprto pot. Je roman o dejanjih in posledicah in roman o življenju in smrti. Evnuhova senca je prav tako besedilo o glasbi in umetnosti, na kar avtor opozori tudi s strukturo romana kot s pripovednim stilom, ki je zanj tako značilen. Branje Cabréja res še najbolj spominja na poslušanje glasbe, Evnuhova senca pa je roman za literarne sladokusce.
Objavljeno: 23.01.2018 17:35:27
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:47
“Želja, da bi Sodeloval (in se s tem odkupil za svoj izvor) v Templju Proizvodnje, je trajal kratek čas. Opazil je, da tovarišica Natàlia za svoje sodelavce ni bila član delavskega razreda, temveč zgolj dvoje prsi in rit; njegove pripombe o politični situaciji med zajtrkom ali ob tekočem traku je sosed spremljal brez vsake pozornosti, hotel je izvedeti samo to, kje bi lahko kupil cenejši televizor kot v trgovini; delovodja (pol delavec, pol prodana duša, povprečnež, ki je rad koga naznanil, a je bi dober človek in so mu mnogi zavidali) ni nikomur oprostil zamujanja in mu je trikrat odtrgal plačo zaradi polurne zamude (kar se je zgodilo zaradi večernega sestanka celice, ki je trajal dlje, kot je bilo predvideno). Tako je prišel do zaključka, da je vse skupaj sranje in da je življenje bistveno težje, kot piše v učbenikih.” (str. 108-109)
