O listju

Žanresej
Narodnostnemška književnost
Kraj in leto izidaMaribor, 2023
Založba
Prevod Urška P. Černe
Ključne besede Narava, Ekologija, Klimatske spremembe, Jesen (letni čas), Drevesa, Umetnost
Število strani

85

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

2-3 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Nazaj k naravi in umetnosti

Marion Poschmann je uveljavljena nemška avtorica, ki se tako v poeziji kot v prozi zelo pogosto posveča naravi. To velja tudi za esej O listju (v izvirniku Laubwerk), za katerega je leta 2021 prejela nagrado Wortmeldungen. Tema kratkega besedila so drevesa in naš odnos do njih. V uvodu nas avtorica odpelje v Novo Anglijo, Kanado in Japonsko, kjer je občudovanje jesenskega listja del turistične ponudbe, medtem ko v Evropi iz tega “ne delamo pompa”, čeprav tudi tukajšnji listnati gozdovi vsako leto znova uprizorijo igro barv. Iz gozdov nas avtorica odpelje v mesta, v katerih ljudje in drevesa sicer že od nekdaj sobivamo, vendar to sobivanje nikakor ni enakovredno, saj so vedno drevesa tista, ki se morajo prilagajati in umikati ljudem. To se kaže v sekanju dreves, ki na ta način delajo prostor novim cestam in stavbam, saj se v kapitalističnem svetu “prostor ves čas oža”, in nadomeščanju starih sort z novimi, odpornejšimi na spreminjajoče se podnebje. V nadaljevanju avtorica razmišlja o vlogi narave v umetnosti in povezavi med njima. Poziva nas, naj svojo pozornost ponovno usmerimo k stvarem, ki se nam običajno zdijo samoumevne in morda celo nepomembne, ki so na pogled majhne, a nas delajo velike, saj nas napolnijo in pripravijo do tega, da (ponovno) najdemo stik ne le z drugimi živimi bitji, temveč tudi s sabo. To lahko dosežemo tako z opazovanjem dreves kot s pomočjo umetnosti – tudi s prebiranjem literarnih umetnin, med katere sodi gotovo tudi esej Marion Poschmann. Knjižica poleg eseja vključuje intervju z avtorico ter spremni besedi Christine Lötscher in Tanje Grmovšek.

Umetnost lahko s svojimi prvobitnimi sredstvi k podnebnemu diskurzu prispeva dve komplementarni gibanji spoznanj. Prvič, lahko predre navidezno samozadostnost Jaza, ki ne čuti, da ga nekaj zadeva, ker zanikuje svojo temeljno povezanost z okoljem. In drugič, lahko prikazuje (nedenarno) vrednost izginjajočih življenjskih prostorov in izginjajočih živalskih in rastlinskih vrst. (str. 41)

Citati

(1)
Renata

Če želimo ohraniti naravo in preprečiti ekološko katastrofo, je neizogibna nova romantizacija sveta, poetično zaznavanje narave. Pri tem ne gre za sentimentalno olepševanje, temveč za temeljna dejstva naše eksistence.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 23
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1