Dobre knjige
2995 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Beseda za svet je gozd
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,7
Št. ocen:3









Ursula K. Le Guin

Beseda za svet je gozd

Ljubljana, Založniški atelje Blodnjak, 2002

Št. strani: 154


Prevod: Vid Sark


Zbirka: Zbirka Blodnjak
Žanr: znanstvenofantastični roman

Narodnost: književnost ZDA

Pretresljiva zgodba o vsiljevanju civilizacije "barbarom".

Kot vsa dela Ursule K. Le Guin, je tudi to angažirano. Obravnava ekološko tematiko in tematiko nasprotij med domačini in tujci. Pisateljica spretno poudarja izbrane vidike sožitja in nasprotja ter odnosa do živega in neživega okolja obeh skupnosti, zato kljub pogostosti te tematike v literaturi in zgodovini ne prihaja do ponavljanja. Tipična predstavnika sta domačin Selver in Davidson, priseljenec s planeta Terra, oz. kolonizator planeta Novi Tahiti. Priseljenci so prispeli pred štirimi leti in novi svet še urejajo zase. Kolonija je vir lesa. Na Terri lesa ni več. Domačini imajo do dreves, do življenja in sožitja popolnoma drugačen odnos od priseljencev. Sprva nedolžno delo kmalu postreže tudi z okrutnimi prizori. Sicer pa je mogoče roman hitro prebrati tudi zaradi primernega tiska. Le pomanjkljivo lektorsko delo nekoliko pokvari užitek branja te tekoče napisane, bogate in razmeroma kratke zgodbe. Ursulo K. Le Guin v Sloveniji poznamo predvsem kot ustvarjalko mladinskih romanov serije Saga o Zemljemorju. Napisala pa je tudi več del za odrasle. Beseda za svet je gozd je po podatkih iz Wikipedie prvič izšla leta 1972 v antologiji ameriških znanstvenofantastičnih kratkih zgodb Again, Dangerous Visions (ur. Harlan Ellison), kasneje pa tudi samostojno.



Odlomek iz knjige

Zdi se nam, da ste napravili nekaj resnih napak pri oceni miroljubnosti in ne-agresivnosti tukajšnjih domorodcev, in ker smo se zanašali na ta strokovni opis ne-agresivnih bitij, smo se izpostavili tej strašni tragediji v Smithovem taboru...

(str. 69)

Cobiss povezava

Glej tudi

link O delu v angleški Wikipediji
link O avtorici v slovenski Wikipediji


Predmetne oznake: Ekologija, Civilizacija, Izkoriščanje, Kolonizacija


Prispeval/-a: Alenka Šauperl, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 8.12.2017 8:22:10
Zadnja sprememba: 13.12.2017 11:32:57
Število ogledov: 733