Postaja Enajst

Žanrdružbenokritični roman, fantastični roman
Narodnostkanadska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Prevod Igor Harb
Ključne besede Civilizacija, Distopija, Gripa, igralci, Pandemije, Potovanje v času, Preživetje, Umetniško ustvarjanje
Število strani

395

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

13-14 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Preživeti z umetnostjo

Večkrat nagrajeno knjigo Postaja Enajst je kanadsko ameriška pisateljica Emily St. John Mandel napisala leta 2014, ko človeštvo še slutilo ni o nevarnosti pandemije COVID 19. Fantazijska pripoved govori o pandemični gruzijski gripi, ki čez noč pokonča večino svetovne populacije in vse pridobitve sodobne civilizacije. Avtorica v romanu prepleta življenjske zgodbe ljudi v svetu pred boleznijo in dvajset let pozneje v času popolnega somraka tehnologije in človeških vrednot. Glavna protagonista dveh svetov sta slavni igralec Arthur Leander ter Kirsten, ki je kot majhna deklica nastopala v zadnji predstavi nenadno umrlega, takrat že ostarelega zvezdnika. Kirsten, zdaj odrasla ženska, v postapokaliptičnem času potuje kot članica glasbeno igralske skupine Potujoča simfonija, ki s svojimi predstavami ljudem vračajo vsaj nekaj življenjske radosti, vendar trepetajo v nenehni borbi za preživetje. Srž zgodbe, polne napetih pustolovščin in življenjske modrosti, so umetniki in umetniško ustvarjanje, kultura nasploh, kot zadnja oaza pred popolnim razčlovečenjem. Leta 2021 je po romanu nastala tudi televizijska priredba.

Kaj je bilo izgubljenega v propadu? Skoraj vse, skoraj vsi, a še vedno ostaja toliko lepote. Somrak v spremenjenem svetu, predstava Sna kresne noči, na parkirišču skrivnostno poimenovanega mesteca Sv. Debora ob vodi, jezero Michigan, ki se blešči manj kot kilometer proč. Kirsten kot Titania, ki nosi krono cvetlic na kratko pristriženih laseh, na licu ima cikcakasto brazgotino, ki skoraj zbledi v soju sveč. (str. 71)

Citati

(2)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 92
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4

Morda vam bo všeč tudi