Državljanski eseji

Nešteto mehanizmov je, s katerimi vsak človek krčevito ohranja svoje življenjske vrednote, prioritete, navade; in enako velja za njegovo najbližjo okolico, ki ljubosumno pazi, da človek nikakor ne bi spremenil svojih navad (predvsem pa nezavednega ravnovesja moči, odvisnoti, določenih skupinskih prioritet) – še alkoholiku njegova okolica težko tolerira spremembe, ki so povezane s prenehanjem pitja, in žena, katere mož začne redno teči, začne pogosto tesnobno razmišljati, če ni to zaradi nezadovoljstva z njo ali zaradi varanja, in potem začne svojemu možu vsaj prikrito nakazovati, da ji njegova nova navada ni všeč in naj bi raje počel kaj bolj koristnega “za otroke” ali “za hišo” ali kaj podobnega. In podobno postane sumničav tudi mož, če se za spremembe odloči žena, naenkrat se revež počuti zapostavljen, zanemarjen, in to ravno v tisti urici časa, v kateri sicer na ženo niti pomislil ne bi; ko pa ta odide na trening ali na jogo ali na tečaj slikanja, pa njega naenkrat zaboli srce od osamljenosti in zapuščenosti – kot bi bila partnerska razmerja namenjena temu, da partnerji drug drugega spreminjajo v bebce. (str. 130-131)