Potovci

Žanrdružbeni roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaMurska Sobota, 2011
Založba
Ključne besede Družbene razmere, Popotništvo
Število strani

159

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Potovci so ljudje, ki večno potujejo.

V romanu je skozi tri zgodbe prikazana usoda potovcev in njihovih misli, dilem in večnih vprašanj, ki se jim na njihovi poti porajajo. Vse tri zgodbe se dogajajo v časih zgodovinskih sprememb in v romanu so prikazane tudi družbene in politične razmere posameznega prelomnega obdobja. S prepletanjem vseh treh zgodb želi avtorica opozoriti, da gre v bistvu za enega samega junaka, ki išče svoj mir.

Prva zgodba se dogaja v začetku našega štetja v času apostolov in govori o apostolih Tadeju in Jerneju, ki širita evangelij in na koncu umreta mučeniške smrti. Druga zgodba je postavljena v obdobje prve in druge svetovne vojne v Prekmurje. Trgovec Ištvan Kerekeš potuje zaradi poslov, trgovanja, pa tudi kar tako. Tretja zgodba se dogaja v času konca hladne vojne in padca berlinskega zidu. Glavni junak zgodbe je Ištvanov vnuk Emanuel, ki ga vzgaja ded. Ko Emanuel odraste, mu ded naloži svoj dolg iz preteklosti. S tem se začne Emanuelovo potovanje, saj mora izročiti pismo, ki ga njegov ded ni.

Glej tudi:

“Pošvedrani čevlji niso edina priča, v objektiv sem ujel noge, ki so korakale, se spotikale, se premikale v zaporedju prsti peta ali peta prsti, saj je vseeno, ovekovečil sem umazane hlačnice in zloščene škornje, kavbojke izpod katerih so kukale superge, škornje, okoli katerih se je ovijalo žensko krilo. Mogoče je prav ona naredila prvi korak, pomislim, korak, ki ga je nekdo opazil. Mogoče fant v zguljenih kavbojkah, ki se ji je pridružil.
In bila sta dva človeka, ki sta hodila skupaj.
Dva sta lahko že množica, samo na pravo pot morata stopiti.”
(str. 63)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Potovci.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 3
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Dela avtorja