Dobre knjige
3012 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Bojevnica
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Maxine Hong Kingston

Bojevnica

Maribor, Litera, 2009

Št. strani: 241


Prevod: Miriam Drev


Zbirka: Babilon
Žanr: avtobiografski roman, družbeni roman

Narodnost: književnost ZDA

Na Zlati gori človek in dve kulturi v njem

Roman Bojevnica, s podnaslovom Spomini na deklištvo med duhovi, je eno najbolj branih del še živečih, sodobnih ameriških pisateljic. S tematiko je razburkala zlasti študentsko sceno, kritiki so Bojevnico sprejeli z navdušenjem. Malo manj so bili do romana prizanesljivi v Ameriki živeči Kitajci, ki so avtorici očitali, da je delo feministično, da obravnava samo žensko plat življenja in da žensko kot tako poveličuje in ji pripisuje na eni strani vsemogočen vpliv v družinskem izročilu in da jo na drugi predstavlja kot žrtev družbe, kitajske seveda, kjer prevladujejo moška pravila. Bojevnica je razdeljena na pet poglavij, v vsakem od njih pa spremljamo zgodbo ene od žensk, ki živijo ali na Kitajskem ali na Zlati gori (tako so poimenovane ZDA). Le zadnje poglavje bi lahko bilo opredeljeno kot povsem avtobiografsko, v vseh drugih nas Kingstonova vodi skozi doživljanje realnega in duhovnega sveta kitajskih družin in posameznih žensk. V romanu je veliko tradicije, pomešane z vplivi ameriške družbe, veliko je ceremonij, ki jih zahodni človek težko pripusti v svojo notranjost, kar ga drži med dvema svetovoma, med resničnim in izmišljenim. Vsekakor pa nam je ob koncu jasno, kdo in kaj je kitajska ženska v ameriški kulturi, ne glede na to, ali se je še rodila na Kitajskem ali pa že v ZDA. Ohranjanje tradicije v deželi, ki ostaja na nek način še vedno tuja, vse bolj izginja, vnuki ne govorijo več kitajsko, kitajske vraže so jim čedalje bolj smešne. Privzgojena in na Kitajskem za ženske nujna sramežljivost, zadržanost, se umika svobodni volji, izražanju želja, doseganju notranje svobode, ki se širi navzven.



Odlomek iz knjige

Nisem razumela besedice jaz. Kitajski jaz ima sedem potez s čopičem, sedem odtenkov. Kako ima lahko ameriški jaz, ki samozavestno nosi klobuk kot kitajski, samo tri poteze, od katerih je srednja tako ravna? Je ta pisatelj izpustil druge poteze vljudnosti na ljubo, podobno kot Kitajka zapiše svoje ime majceno in skrivljeno? Ne, ni bila vljudnost, jaz Američani pišejo z veliko začetnico, ti pa z malimi črkami. Zastrmela sem se v to srednjo črto in tako dolgo čakala, da se bo njeno črno središče razpustilo v čvrste poteze in pike, da sem jo pozabila izgovoriti.

(str.181)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Mladina
link Bukla


Predmetne oznake: Kitajski izseljenci, Družina, Običaji, Duhovnost, Vraže


Prispeval/-a: Simona Solina, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Objavljeno: 31.5.2017 11:05:10
Zadnja sprememba: 22.6.2017 18:06:01
Število ogledov: 1596