Alkohol in nostalgija

Ljubljana, Beletrina, 2017

Št. strani: 82

Janina Kos: Janina Kos

Zbirka: Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Žanr: družbeni roman, psihološki roman

Narodnost: francoska književnost

Avtor je eden najpomembnejših sodobnih francoskih pisateljev in se s festivalom Fabula 2017 podrobneje predstavlja tudi Slovencem, ki so za pokušino lahko že leto poprej zaužili njegov v slovenščino prevedeni roman Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih. Pred nami je kratko, kratko, a zato toliko bolj povedno prozno delo, temelječe na Énardovi radijski igri. Pvoosebni pripovedovalec sedi v vagonu transibirske železnice in potuje v majhno sibirsko vasico, skoraj 3000 kilometrov oddaljeno od Moskve, kjer je sedel na vlak, in več kot 5000 kilometrov oddaljeno od Pariza, kjer ga je zbudil nočni telefonski klic in povzročil, da je začel to potovanje. Družbo mu delajo enolično drdranje koles, spomini, vodka, ta »eliksir življenja in pozabe« ter mrtev prijatelj Vladimir. Novico o njegovi smrti mu je v tistem tesnobnem nočnem telefonskem pogovoru sporočila skupna prijateljica in nekdanja ljubimka Jeanne. Vsi trije, Francoz, Francozinja in Rus, so nekoč predstavljali oglišča ljubezenskega trikotnika, izgubljenega v vrtincu drog in naslade, ki se je šel svojo seksualno revolucijo. Sedaj naš junak potuje v rojstno vasico svojega prijatelja, da bi ga tam pokopal. Poglavja v romanu so naslovljena z naslovi krajev, skozi katera vlak potuje, poleg čustvenih zemljevidov svojih literarnih oseb nam pisatelj ponudi še zgodovinski in za kanec tudi geografski potopis po Rusiji. In če ošvrknemo še naslov, Mathias Énard je navdih poiskal pri Čehovu in njegovem opisu ruske duše: »Edino, kar je pri njej nesporno, so alkohol, nostalgija in strast do konjskih dirk.« Kar gotovo ni rezervirano le za Ruse.

Odlomek iz knjige

Ko sem jo spoznal v Parizu, nama je bilo komaj osemnajst let, končno sem se rešil province in imel sem občutek, kot bi prišel iz zapora, kot bi se vrnil iz gulaga, iz Magadana ali od kod drugod. Zdelo se mi je, da sem znova odkril svobodo, ki je v resnici nikoli nisem poznal, razen iz knjig, ki so za mladostnika mnogo nevarnejše od orožja, saj so mi vcepile nedosegljive želje in stremljenje, Kerouac, Cendrars in Konrad so v meni vzbudili želje po nenehnem odhajanju, po usodnih prijateljstvih, ki bi mi jih bilo dano sklepati na poti, in po prepovedanih substancah, ki bi nas vodile k temu, ki bi nam omogočile, da bi si delili te nepozabne trenutke na poti, da bi izgorevali v svetu; revolucije nismo več imeli, ostal nam je le še privid potovanja, pisanja in droge.

(str. 32)

Ključne besede: LJUBEZEN, SMRT, PRIJATELJSTVO, RUSI, FRANCOZI

Prispeval/-a: Jasna Mlakar, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 8.3.2017 10:45:58
Zadnja sprememba: 22.3.2018 10:52:13
Število ogledov: 3518