| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Roman |
| Prevod |
Aleš Berger |
| Ključne besede | Otroštvo, Preiskave, Spomini |
Novi kratki roman priznanega francoskega avtorja, ki je za svoje ustvarjanje leta 2014 – tik pred izidom romana Da se ne izgubiš tu okrog – prejel Nobelovo nagrado za književnost, sledi za Mondianov slog značilnemu opisovanju trenutkov v življenju slehernika, njegovih spominov, ki jih razčleni z mikroskopsko natančnostjo. Zgodba romana se prične v trenutku, ko samotarski pisec Jean Daragane nekega dne dobi telefonski klic. Čeprav ga sprva ne želi prevzeti – le kdo bi ga želel poklicati? – se na koncu le javi. Izve, da se je našel njegov izgubljeni zvežčič z naslovi, zaradi nekega zapisa v njem pa ga skrivnostni klicatelj Gilles in njegova prijateljica Chantal želita pridobiti, da bi jima pomagal pri preiskavi umora, ki se je zgodil pred davnimi leti. Pri pregledovanju arhivov, dosjejev o umoru, pa se je pojavilo tudi ime osebe, ki je bila Daraganu blizu kot otroku. To ime ga potegne v vrtinec spominov in travm iz otroštva, ki so davno potlačene ždele v njem zadnja desetletja …
Objavljeno: 10.02.2017 12:01:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:09
“Zakaj neki je stopil v zasebni svet Gillesa Ottolinija in Chantal Grippay? Svoje čase so se nova srečanja dostikrat dogodila precej surovo in neposredno – dva človeka se obtrkneta na ulici kot tisti električni avtomobilčki iz njegovega otroštva. Tu pa je vse potekalo mirno, izgubljen zvežčič z naslovi, telefonski klic, srečanje v kavarni … Da, vse je bilo lahno kot sanje. In tudi strani “dosjeja” so ga navdale z nenavadnim občutkom: zaradi nekaterih imen, predvsem Annie Astrand, in vseh besed, stisnjenih skupaj brez dvojnega razmika, se je nenadoma znašel sredi nekaterih nadrobnosti iz svojega življenja, ki jih je odsevalo popačeno zrcalo, nepovezanih podrobnostih, ki vas obletajo v vročičnih nočeh.” (str.53).
