Njeni tujci

Dob pri Domžalah, Miš založba, 2011

Št. strani: 368

Žanr: dnevnik, družbeni roman

Narodnost: slovenska književnost

Zdaj pa si vse bolj kamen, ki me vleče na dno.

September 2001, Amerika, Columbia, Univerza v Missouriju, fakulteta za novinarstvo. Sem se v delu Njeni tujci preselimo z Nino Mozetič, perspektivno mlado novinarko iz Slovenije, ki kot Fulbrightova štipendistka pride v Ameriko, da bi napisala doktorat. Tik pred odhodom iz Ljubljane se njeno prijateljsko razmerje z italijanskim fotoreporterjem iz Benetk Gianmarcom, ločenim očetom petletnega sina, spremeni v strastno partnerstvo in obljubo skupne prihodnosti po vrnitvi. Teden dni po njenem prihodu v Ameriko se zgodi 11. september 2001. Ti dve prelomnici močno zaznamujeta Nino, ki se naenkrat znajde v dveh vrtincih hkrati – profesionalnem in intimnem. Iz prvega vrtinca Nina spretno izplava s pošiljanjem člankov v Slovenijo iz središča dogajanja in z raziskovanjem, ali so ameriški novinarji ob 11. septembru bili predvsem patriotski Američani ali profesionalni etiki zavezani objektivni novinarji. Protiutež osamljenosti in problematičnemu razmerju z Gianmarcom Nina najde v posebnosti Amerike – samoumevni multikulturnosti, povezovanju z drugimi tujimi študenti in predvsem svoji največji in večni ljubezni – novinarstvu. Avtorica je priznana slovenska novinarka, tudi sama v letu 2001/2002 Fulbrightova štipendistka, docentka za novinarske študije, magistra ameriške književnosti, dobitnica več nagrad (nagrada ob evropskem letu enakih možnosti ELEM, evropska novinarska nagrada „Za raznolikost. Proti diskriminaciji“), v letu 2008 je bila med nominirankami za slovenko leta.

Odlomek iz knjige

Ah, daj no, tako hudo pa spet ni. Samo pravim, da so morda res arogantni, ampak da so obenem tudi veliko bolj gostoljubni od drugih. Kaj nam pa manjka? Tukaj sedimo in pijemo kavo, klepetamo in opravljamo državo, ki nam je vse to omogočila. Bi bilo to mogoče v Liberiji? Indiji? Ne vem, kako je pri vas, ampak v Sloveniji bi se težko zbrala takšna druščina, kot je naša. Jamranje je čisto v redu, ampak priznajmo, na trenutke tudi pretiravamo.

Glej tudi

Bukla

Ključne besede: TUJCI, ŠTUDENTKE, VEČKULTURNOST, LJUBEZEN

Prispeval/-a: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 25.10.2014 23:34:11
Zadnja sprememba: 19.6.2015 13:45:24
Število ogledov: 4461