Dobre knjige
3011 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Mejačevi iz Komende : slovenska družina v dogajanjih miru in vojne
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Branko Marušič

Mejačevi iz Komende : slovenska družina v dogajanjih miru in vojne

Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2009

Št. strani: 220


Žanr: družinski roman (tudi rodbinski), družbeni roman, pismo

Narodnost: slovenska književnost

Saga o Mejačevih iz Komende

V knjigi spremljamo vzpon in zaton ugledne družine Mejač iz Komende. Mejačevi so bili ugledna, podjetna, politično angažirana kmečko-trgovska in gostilničarska družina. V lasti so imeli veliko posest, več hiš, vinsko trgovino na debelo in drobno, gostilno s prenočišči, ukvarjali so se tudi z živinorejo in dobivali nagrade na deželnih razstavah konj. Imeli so kar 12 uslužbencev, ledenico, mlin… Vse to sta podjetno upravljala Andrej in Franja Mejač. Oče Andrej Mejač je bil skoraj tri desetletja komendski župan, kot član Slovenske ljudske stranke tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru, imeli so stike z vrhom slovenske in jugoslovanske vlade. Napisal je komendsko kroniko, se zanimal za krajevno zgodovino, običaje, kulturne spomenike, se posvečal domoznanstvu, pisal razne prispevke v takratno časopisje in imel bogato knjižnico in osebni arhiv. Knjiga v glavnem temelji na bogati korespondenci med materjo Franjo in hčerko Vido, ki se je leta 1931 poročila z zdravnikom Francem Marušičem iz Solkana in šla z možem na njegov dom, ki pa je takrat spadal v Italijo. Sestri Vidi so se s pismi oglašali tudi drugi družinski člani (oče, sestra in trije bratje) in tako lahko spoznamo življenje v Komendi od srede 19. stoletja pa do konca druge svetovne vojne. Evropske politične razmere pred in med drugo svetovno vojno so dosegle tudi to družino in njene člane usodno svetovnonazorsko različno opredelile. Na eno in drugo stran, vendar je pripadnost družini bila vedno na prvem mestu. Po smrti staršev in obeh bratov se je sestra Vida še trudila obdržati posestvo, a ni šlo. Mejačevina je brez upravljalcev začela propadati, v viharnih vojnih časih so jo leta 1944 tudi izropali in požgali. Tudi knjižnico in arhiv. To je družinska zgodba za roman in ki se tudi bere kot roman. Je sicer zgodovinsko delo, podprto z vsemi viri in opombami, hkrati pa je avtor tako slikovito orisal raznolike značaje članov Mejačevega sorodstva in njihove medsebojne odnose, da knjiga presega družinsko zgodbo, saj se skoznjo zrcali slikovit prikaz slovenske zgodovine v prvi polovici 20. stoletja. Avtor, zgodovinar, potomec te družine, je za zapis družinske zgodbe uporabil v glavnem bogato ohranjeno korespondenco sorodnikov po materini strani, nekaj gradiva je iz solkanskega arhiva Marušičeve družine, poiskal pa je tudi pisane zgodovinske vire kot so arhivsko gradivo in takratno časopisje.



Odlomek iz knjige

»Na popogrebnem kosilu sta se pojavila dva gestapovca. Hotela sta biti zelo domača in zanimale so ju celo družinske slike. Tedaj so bili v prvem nadstropju istočasno na kosilu partizani. Gestapovca sta mi predlagala, naj obiščem brata Franclja v Begunjah in mu v pogovoru predlagam, da bi šel na zdravljenje v Bad Gestein, zakaj ne vem. Posvetovala sem se s partizani, odšla v Begunje, vendar je brat moj predlog energično odklonil.«

(str. 150)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Družina, Politične razmere, Svetovna vojna 1939-1945


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 25.1.2017 15:33:05
Zadnja sprememba: 26.1.2017 8:57:57
Število ogledov: 911