Dobre knjige
3018 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Sveta zemlja : kronika slovenskega rodu. [D. 1, Neznano ljudstvo se budi]
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Janko Moder

Sveta zemlja : kronika slovenskega rodu. [D. 1, Neznano ljudstvo se budi]

Ljubljana, Mladinska knjiga, 1952

Št. strani: 543


Ilustracije: Slavko Pengov


Žanr: zgodovinski roman

Narodnost: slovenska književnost

Po sledeh naših prednikov

Knjiga, ki bo gotovo všeč vsem ljubiteljem Finžgarjevega dela Pod svobodnim soncem. Nastala je kot protest proti nasilni nemško-italijansko-madžarski zasedbi slovenskega ozemlja: "Ni mi šlo toliko za 'roman' kolikor za poljuden prikaz tedanje stvarnosti, zlasti še za odnos novega, neznanega ljudstva do sosedov, pri čemer bi rad z življensko polnostjo spodbil tuje učenjaško podmeno o skrajni suženjski podrejenosti naših dedov in poudaril slovensko samozavest in svobodoljubnost, pri tem pa tudi zrelo resnobo 'plemičev in vojščakov dela' med barbarskimi tolovaji in civiliziranimi uživači. Rad bi osvetlil slovenski čut za skupnost, vprašanje sloge, kolektivnosti in vodništva kakor tudi gonilne sile, ki so dotlej nomadski narod nagnile k stalni naselitvi, da ni ugasnil kot Obri in drugi osvajači, temveč je bilo v njem zdravja in moči, da se je zlasti na zahodu obdržal skozi dolgih štirinajst stoletij domala na prvotni narodnostni meji." (iz spremne besede) Knjiga naj bi bila prva od petih v seriji Sveta zemlja. Govori o naših prednikih, Slovenih, ki so takrat živeli še kot nomadi in se z drugimi ljudstvi (Rimljani, Obri, Langobardi) borili za svoj košček zemlje. Na čelu je junak Budigoj - kakor pravi njegovo ime - tisti, ki budi, prebuja ... Čeprav je v ospredju predvsem bojevanje, je hkrati lepo prikazano tudi duhovno življenje in čaščenje starih bogov (glejte odlomek).



Odlomek iz knjige

Prisezite, bratje, da boste drug drugemu pomagali! spet spregovori starosta.
Prisezite, da bo vsakdo najprej mislil na druga, potem šele nase! Prisezite pri Svetovitu, ki vse vidi in čigar roka seže povsod! Prisežite pri Perunu, ki z gorečim drevesom orje nebo! Prisezite pri Svarogu in Velesu, ki množita črede in zrnje! Prisezite pri Ladi, ki plodi rod in daje ženam rodovitnost! Prisezite pri vsem, kar vam je svetega in kar ljubite, da ne boste odnehali prej, dokler ne bodo župani in starešine rekli, da je boj končan!/.../
Starosta Ljubej se obrne k žrtveniku, kjer rahel dim še priča o daritvi. Ljudi prevzame svet strah. Začutijo, da se nevidni bogovi sklanjajo nadnje in poslušajo njihovo sveto prisego.
Silni bogovi, ponavlja sleherni za starosto in čuti navzočnost bogov, vi ste mi za pričo, da ne bom prelomil zapovedi svojih starešin. A če bi jih prelomil, naj mi odmre roka in noga, naj mi usahne jezik in se posuši srce! Naj ne pridem k svojim očetom v nav, naj se kakor volkodlak potikam po svetu, dokler ne bo popravljen moj greh! Bogovi, pomagajte mi, da bom izpolnil sveto prisego in jo varoval do konca svojih dni!

(str. 114)

Nagrajena knjiga: 

Finžgarjeva nagrada 1942

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Slovani, Staroverci


Prispeval/-a: Urška Orešnik, Knjižnica Logatec
Objavljeno: 4.11.2016 17:13:57
Zadnja sprememba: 5.1.2017 8:20:35
Število ogledov: 928