Nenavadno romanje Harolda Frya

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2016

Št. strani: 327

Prevod: Neža Božič

Zbirka: Kapučino
Žanr: družbeni roman

Narodnost: angleška književnost

Roman Nenavadno romanje Harolda Frya je prvenec britanske pisateljice Rachel Joyce. Nominiran je bil za nagrado man booker, revija Washington Post pa ga je uvrstila na seznam najboljših knjig leta 2012. Pred kratkim upokojeni Harold Fry živi v majhni angleški vasici z ženo Maureen. Nekega jutra prejme pismo ženske, ki je ni videl ali slišal že zadnjih dvajset let. Queenie Hennessy leži v hospicu. Piše mu, da bi se poslovila. Harold ji najprej namerava odgovoriti s kratkim sporočilom, ko pa stoji pred poštnim nabiralnikom, se odloči, da ji bo pismo izročil osebno. Tako se začne njegovo romanje. Misli, da bo z romanjem rešil Queenie pred smrtjo. Tako, kot je nekoč ona rešila njega. Pa res lahko rešimo nekoga drugega pred smrtjo? Izkaže se, da je med tem, ko je prehodil več tisoč kilometrov, rešil predvsem sebe. Ob tem, ko je med hojo delal obračun s svojo preteklostjo, pa je obračun s preteklostjo delala tudi njegova žena Maureen, ki ga je spremljala njegovo pot in ga čakala doma. Potrebovala sta odmik od vsega, da sta se lahko vsak na svoj način soočila s preteklostjo in se spet našla. Med potjo je Harold doživel veliko vsega, srečal veliko ljudi, ki pa so ga pri soočenju s samim seboj včasih bolj ovirali, kot da bi mu pomagali. Dejstvo pa je, da se je naučil sprejemati nenavadnosti drugih. V naša življenja ljudje prihajajo in z njih odhajajo. To je treba sprejeti, kot tudi vedeti, da posameznik ni odgovoren za dejanja drugih in da ne more nositi bremen vseh drugih. In šele osvobojen vseh bremen, je lahko Harold začel novo poglavje v življenje. V tistem trenutku je točno vedel, kaj si želi. Koliko časa pa bo imel, kar si je želel? Več o njegovi preteklosti in o tem, kako je nekoč Queenie rešila Harolda, pa si preberite v knjigi, ki nas opomni, kako majhni in minljivi smo.

Odlomek iz knjige

Tudi Harold jo je opazoval, a misli so mu preplavljale druge stvari. Ni znal povedati, kako ve, da ga to spoznanje osrečuje ali žalosti, vendar je bil prepričan, da bo Queenie ostala z njim, prav tako kot David. Pa Napier, Joan in njegov oče s tistimi tetami; vendar se znjimi ne bo več boril, ne bo več trpel zaradi preteklosti. Bili so del zraka, skozi katerega je hodil, tako kot so bili del njega vsi popotniki, ki jih je srečal. Doumel je, da bodo ljudje vselej spremljali odločitve, kakršne bodo želeli sprejemati, in nekatere med njimi bodo prizadele tako njih same kot tiste, ki jih imajo radi, druge bodo šle mimo neopažene, tretje bodo prinesle srečo. Kaj bo sledilo po Berwicku na Tweedu, ni vedel, vendar je bil pripravljen.

(str. 322)

Ključne besede: ROMANJE, UMIRANJE, SPOMINI, ŽIVLJENJSKA MODROST, MINLJIVOST

Prispeval/-a: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Objavljeno: 16.9.2016 16:17:09
Zadnja sprememba: 9.4.2017 15:03:29
Število ogledov: 6114