Dobre knjige
3027 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Dnevnik : 1942-1944 Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Hélène Berr

Dnevnik : 1942-1944

Tržič, Učila International, 2009

Št. strani: 238


Prevod: Jana Zidar


Žanr: dnevnik, spomini, življenjepis / biografija

Narodnost: francoska književnost

Življenje v okupiranem Parizu skozi oči mlade Judinje

Hélène Berr se je rodila leta 1921 v Parizu, v stari francoski družini judovskega rodu. Po končani srednji šoli in maturi je diplomirala iz angleškega jezika in literature. Od leta 1941 je v okviru skrivne organizacije Entraide temporaire pomagala oskrbovati judovske otroke. Naslednje leto je začela pisati dnevnik. Leta 1942 so nacisti začeli preganjati tudi njeno družino. Marca 1944 so jo skupaj s starši deportirali v koncentracijsko taborišče. Nekaj dni preden so Angleži osvobodili taborišče Bergen-Belsen, je Hélène Berr umrla. Dnevnik je posvetila svojemu zaročencu Jeanu Morawieckemu. Rokopis je za knjižno objavo uredila Mariette Job. V spremni besedi je zapisala: "V kuverti iz močnega ovojnega papirja sem odkrila več listov iz šolskih zvezkov, nedotaknjenih; ta dolgi dnevnik, ki tudi s svojo obliko razkriva Hélènino osebnost, je napisan na roko, odstavek za odstavkom, skoraj brez napak, brez popravkov. Besedilo je čudno jasno, misel se razvija brez vsakršnega omahovanja, v popolnem ravnotežju misli in čustev." (str. 229) Prevod dela: Journal. , Spremna beseda / Patrick Modiano: str. 7-12. , Zaseženo življenje / Mariette Job: str. 225-230. , Seznam knjig Hélène Berr: str. 233-236.



Odlomek iz knjige

Spomin na babico je vesel, najprej zato, ker je umrla le zato, ker je končala svoje življenje, in v neizogibnem je velika lepota. Mi moramo na fenomen življenja in smrti gledati kot na nekaj neizogibnega. Ko to razumemo, sprejmemo. Ne sprejemamo pa zločinske norije ljudi, ki umetno širijo smrt, ki se pobijajo med seboj, čeprav smrt pripada Bogu.
Vesel pa tudi zato, ker je v mojem spominu le njena vesela prijaznost, ne morem si je zamišljati drugače. Za seboj je pustila le spomine na srečo, zaradi katerih se vsakič ob misli nanjo srce napolni z nežnostjo.

(str. 191-192)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Dnevniki, Spomini, Spominske knjige, Koncentracijska taborišča, Judje, Judovska književnost, Zgodovina, Dokumentarno gradivo, Vojna


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 14.7.2016 13:14:21
Zadnja sprememba: 26.7.2016 9:46:32
Število ogledov: 1476