Dobre knjige
2928 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Figa E-knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,2
Št. ocen:13









Goran Vojnović

Figa

Ljubljana, Beletrina, 2016

Št. strani: 393


Žanr: družinski roman (tudi rodbinski), družbenokritični roman

Narodnost: slovenska književnost

»Vedno je vse iz ljubezni. Le ljubezen ni iz ljubezni.« Tudi najnovejši roman dvakratnega prejemnika nagrade kresnik Figa je iz ljubezni. In lahko bi rekli, da ljubezen zaobjema in napaja mogočno življenjsko sago več generacij, ki nam jo v dnevih po smrti Aleksandra Đorđevića pripoveduje njegov 30 in nekaj letni vnuk Jadran, ki se tako sooča z minevanjem in odhajanji, ki so močno zaznamovali njegovo življenje. Enoletni odhod dedka v Egipt, ki je nepovratno spremenil ves njegov svet, izbrisani odhod očeta Safeta po osamosvojitvi Slovenije in najbolj svež ter boleč odhod, nenaden odhod njegove partnerke Anje, ki je obenem odšla tudi od njunega sina Marka, so nevralgične točke Jadranovega raziskovanja in pojasnjevanja daljne ter bližnje preteklosti, skozi katero poskuša razumeti sebe in najti smisel svoji prihodnosti. Hrepenenje po svobodi nas napeljuje k odhajanju in ravno razpetost med ugotovitvijo, da je svoboda lahko le drugo ime za osamljenost in na drugi strani ugotovitvijo, da ti ni treba biti sam, da si osamljen, je tisto, kar poganja Jadranovo brskanje po preteklosti, zaznamovani z različnimi političnimi sistemi, zaznamovani ravno z nenehnim hrepenenjem po svobodi v vseh oblikah in seveda neizogibno zaznamovani z ljubeznijo ..., ker je vedno vse iz ljubezni. Figa je vrhunski roman, zrel kot najokusnejša pozno poletna goriška figa, ki bo verjetno Vojnoviću prinesel tretjega kresnika, je roman, ki ga bo nekaj časa težko prekositi, a bomo veseli, ko in če ga bo komu uspelo in je roman, ob katerem nas bralni užitek povsem prežame ter pusti sledi še dolgo zatem, ko z branjem končamo ...



Odlomek iz knjige

Zdaj je njej nerodno, in čeprav stoji vsaj pet metrov stran od mene, mi je bližja kot kdajkoli prej. Rad jo imam, pomislim, prav njo, ki ta trenutek stoji tu in zardeva.
Ko se vrneva v hišo ne seksava, ampak se ljubiva. Božava se in se objemava, prvič sva midva pomembnejša od najinih poželenj. Privijam jo k sebi, vse tesneje, kakor bi želel najini telesi zgnesti v eno, kot dva kosa plastelina. Moja želja po bližini je nenasitna, in tudi ko se izlijem vanjo, se nočem odtrgati od nje, ampak vztrajam v pretesnem objemu. Čutim, kako med nama nastajajo skupne kaplje potu, in vem, da bo že najmanjši odmik vse pokvaril.



Nagrajena knjiga: 

kresnik 2017

Cobiss povezava
Figa - Biblos


Glej tudi

link Bukla
link Beletrina
link Delo
link RTVSLO


Predmetne oznake: Družinski odnosi, Odnosi med spoloma, Družina


Prispeval/-a: Janez Dolinšek, Knjižnica Domžale
Objavljeno: 10.6.2016 17:20:38
Zadnja sprememba: 25.5.2019 10:21:06
Število ogledov: 4228



Kritike

Med zgodovino in ljubeznijo

Ustvarjalni naboj filmskega režiserja, scenarista, pisatelja, dramatika in kolumnista Gorana Vojnovića (1980) izmenično prehaja od filma do literature in še marsikam vmes. Ob čemer ne gre zanemariti njegovega pesniškega prvenca Lep je ta svet (Gimnazija Bežigrad, 1999). V svojem delu praviloma problematizira generacijo, ki ji pripada, z vsemi njenimi genealoškimi priveski. Tako razvejano jo nujno umešča v različne zgodovinske, geografske, socialne in družbenopolitične kontekste. Natančneje, njegovi romani ves čas slikajo portrete socialno marginaliziranih priseljencev iz nekdanjega skupnega prostora v poosamosvojitveni Sloveniji, pri čemer vnašajo v ta, sociopatsko močno zaznamovani prostor, tako specifično kulturo kot lastno, včasih tudi problematično preteklost.

Če se ob vseh Vojnovićevih romanih najprej ustavim pri eni najzanimivejših posledic, prevrednotenju pojma čefur, ki se je iz prvotne, zvečine zmerljivke za prišleke iz nekdanjih jugoslovanskih republik čez noč prelevil v simpatično oznako za (skoraj) vse, kar diši po kulturi Balkana, je razen tega pojem čefurstva dobil tudi širše pomene, ki niso vselej odvisni od geografskega porekla. Izvor skovanke gre iskati v korenu ćef oziroma turcizmu kiafir ali čiafir in iz njega izpeljanega kafir v pomenu nevernik, v širšem pomenu pa izraz pomeni lagodje v lenuštvu. V Sloveniji je izraz nosil slabšalni prizvok predvsem od osamosvojitve naprej. Po bumu Vojnovićevih, s kresnikom in nagrado Prešernovega sklada ovenčanega romanesknega prvenca Čefurji raus! (Študentska založba, 2008), in toglednim nadaljevanjem s prav tako kresnikovim romanom Jugoslavija, moja dežela (Študentska založba, 2011) pa se je zazdelo, da je ta pojem avtor na novo izumil oz. se mu nikoli ni pripisovalo slabšalnega pomena. Dejstvo, da ne eno ne drugo ne drži, in nenadni pomenski obrat tega pojma, je botrovalo k zvišani stopnji njegove simpatičnosti, Slovenci pa smo nehote dodali še eno zgovorno poglavje k naši pregovorni strpnosti.

Na štiristo straneh izrisana družinska epopeja s simbolnim naslovom Figa pluje skozi čas, pri čemer se na časovnici poljubno ustavlja, preskakuje, vrača itd. Njen čas seže od danes do srede preteklega stoletja, pri čemer se dogajanje umešča v Ljubljano, hrvaško Istro, Bosno in Egipt. Osrednji lik, občasni prvoosebni pripovedovalec, je tudi tokrat mlad moški, ki osvaja zadnja poglavja pred vstopom v tako imenovano zrelost. Jadran Dizdar se spoprijemlje tako z zgodovino širše družine kot z lastnim položajem, pri čemer je v ospredju njegov ljubezenski odnos z vse bolj oddaljujočo Anjo. In z vse bolj oddaljujočo svobodo. Imeti oboje je nemogoče, bivati brez enega pa prav tako.

Skozi široko razvejano pripoved, ki spretno menjuje pripovedovalca, in skozi dolge povedi z veliko drobnimi odvodi, ki ne zapadajo v preveč oddaljene svetove, ampak delajo pripoved razkošno in toplo, se vzporedno z vse bolj nepredvidljivimi zasuki veča bralčev angažma. Razlog slednjega ni le v dejstvu, da se epopeja zvečine dogaja v naši geografski bližini, ampak v avtorjevi intimni, iskreni in srčni pripovedi. Taki, kot smo je vajeni že iz predhodnih romanov.

Figa je avtorjevo zrelo delo, ki se zaveda pomembnosti premišljene strukture in dramaturško natančno doziranih spoznanj, ki boleče razsvetljujejo protagoniste. Prav tako pa roman zaznamuje tista avtorjeva »naivnost«, ki na več nivojih bralca nenehno zapeljuje, ga pušča radovednega, nenasitnega, razdraženega, pa spet pomirjenega in ob koncu očaranega nad pomembnostjo ljubezni, ki je ena osrednjih tem romana. Ja, brez pomisleka, ob vsem napisanem gre predvsem za lep, topel ljubezenski roman.

Jasna Lasja, 16. december 2018

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.