Jaka Tomc
Zgodba o Davidu Locku
Ljubljana, Manični poet, 2010
Št. strani: 111
Žanr:
družbeni roman,
kratka zgodba
Narodnost: slovenska književnost
Ko v slovenščini pišoči avtor preplete filmske sekvence Davida Lyncha in Quentina Tarantina v naspidirano in provokativno literarno delo.
Uživam v lepoti jezika, v širokem naboru uporabljenih besed in v napetem branju - vse to odlično preplete Slovenec Jaka Tomc v knjigi z naslovom Zgodba o Davidu Locku. Knjižna poslastica za vse, ki se ne morete odločiti za najljubši literarni žanr, radi berete kakovostno, obožujete sarkazem, ščepec akcije, citatne dodatke, glasbeno-poetične vložke, kompleksne junake in zmešano dogajanje na splošno ter seveda napeto branje. Tomc, ki med drugim tvita kot @manicnipoet, je spisal odlično branje in nekako prenesel v knjižni svet prizore, kot jih na filmska platna čarata David Lynch in Quentin Tarantino, ter tako v slovenski knjižni prostor vnesel ščepec "šundovstva", vse skupaj postavil v boemski Los Angeles in pa začinil z obilico odličnih in poglobljenih dialogov, ki nam dajo "hrano za možgane".
Njegov osrednji knjižni lik David je prav poseben in zelo simpatičen tip, tipični ameriški večni študent, ki v plusih tovrstnega življenja zelo uživa, slaven pisatelj, ljubitelj drobnih življenjskih radosti, dober prijatelj in (kot izvemo ob koncu knjige, ki še ni končana) pravi pravcati super junak, ki nehote spoznava lastna alternativna življenja oz. vzporedna vesolja, razmišljujoč ali bo v katerem od njih srečal sebi komplementarno partnerico. Skozi Davidov vsakdan nas Tomc popelje z obilico poglobljenih razmišljanj o življenju in svetu okrog nas in seveda (kot "maničnemu poetu" pritiče) s kančkom poetičnosti. Na branje!
Odlomek iz knjigeTo je življenje, sem rekel sam pri sebi. Treba je uživati v majhnih stvareh. Ko sem zmazal vso pito in srknil še zadnji požirek moccacina, sem se zadovoljno zleknil na klopco, stegnil noge, se pretegnil in si z največjim užitkom prižgal cigareto. Prijala je ravno tako kot po dobrem seksu. Pomislil sem na Sarah. Georgova smrt jo je res prizadela. A to bo morala preboleti sama, pri tem ji ne morem pomagati.
Okoli pol devetih sem se s taksijem pripeljal na kampus. Sit in vidno zadovoljen sem prišel v sobo, si slekel jakno in se sezul. Natočil sem si kozarec burgundca in si zvil džojnt. Bizaren, a sila zadovoljujoč dan, sem pomislil. Ko bi bil vsak dan tak. Potem res nikoli ne bi bilo dolgočasno. Kadil sem džojnt in srkal odlično rdeče vino ter se počasi pogrezal v spanec. Le kakšne načrte ima usoda zame, sem pomislil, tik preden me je zmanjkalo.
(str. 50)
Ključne besede:
PISATELJSTVO,
OSEBNOST,
UMETNOST
Prispeval/-a:
Katra Hribar Frol,
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Objavljeno: 13.10.2015 14:00:53
Zadnja sprememba: 14.10.2021 13:20:07
Število ogledov: 3479