Dobre knjige
5253 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Moje mačkoljubne zgodbe
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Svetlana Slapšak

Moje mačkoljubne zgodbe

Ljubljana, Kulturni center, 2023

Št. strani: 189


Prevod: Aleksandra Rekar


Žanr: spomini

Narodnost: srbska književnost

Brez dlake na jeziku, z mačko v naročju

Svetlana Slapšak je leta 1948 v Beogradu rojena pisateljica, literarna zgodovinarka, antropologinja in klasična filologinja. Poleg vsega naštetega je tudi velika mačjeljubka. Mačke so v njeno življenje prihajale in odhajale spontano, tako kot je zaradi boja za človekove pravice, svobodo izražanja in nasprotovanja smrtni kazni migrirala tudi sama. Potovala je po Grčiji, ZDA, vse dokler se z možem Božidarjem nista dokončno ustalila v Ljubljani. Ker je upala jasno izraziti to, kar so mislili mnogi, se je znašla v nasprotju s političnim sistemom napetega obdobja na Balkanu. Zaradi aktivnega udejstvovanja je bila preganjana, pretepena, odpuščena. Zaradi groženj se marsikje ni počutila dobrodošlo, vrata so se ji zapirala, ampak to je ni ustavilo. Mačke, ki jih je pogosto rešila gotove smrti, so ji v zameno ponudile varen pristan, zavetje, mir, sproščenost, razumevanje. Postopoma je spoznavala zapleten mačji svet, kjer ima vsaka mačka svojo osebnost, svoje potrebe in želje. A mačke je niso naučile le nekaj o sebi. S svojim sodelovanjem, družabnostjo, prvinskim nagonom in slepo zaljubljenostjo v življenje človeškemu svetu nastavljajo ogledalo. Medtem ko divjajo vojne, ko represija in sovražnost zastrupljata pljuča svobodnih duš, mali kosmati filozofski modreci zviška gledajo na naš svet. Čeprav gre v osnovi za Svetlanine osebne spomine, prepredene z mačjimi fotografijami in drobnimi ilustracijami, so le ti odraz konkretnega družbenega časa in okolja. Poleg osrednje zgodbe sta v knjigo vključena še dva ločena dela. V prvem z naslovom Fragmenti o mačkah nas v kratkih esejih spomne na nekatere bolj ali manj znane trenutke v družbi, kjer so mačke odigrale pomembno vlogo. Oriše spreminjanje človekovega odnosa do mačk skozi zgodovino, predstavi sliko sina znamenitega slikarja El Greca, omeni malo znano živalsko vrsto olinguita (križanca med mačko in medvedom) ter skozi primer pobegle risinje Zooje ostro kritizira delovanje živalskih vrtov. V tretjem delu avtorica zdrsne tudi v mačjo poezijo. V slovenski jezik prevede pesem irskega meniha iz 8. ali 9. stoletja, ki je napisal pesem mačku z imenom Pangur Ban. Maček je postal legenda anglosaškega sveta in Svetlana se tudi sama preizkusi kot pesnica in knjigo zaključi z dvema pesmima, posvečenima njenim mačkam. Ko bi se ljudje le česa naučili od njih.



Odlomek iz knjige

Tolikokrat sem že doživela, da je mačka začutila, kaj potrebujem, da me je prisilila, da sem se zvila k njej in pozabila na ves svet, celo, da je legla tako, da je grela del telesa, ki me je bolel, v vsakem primeru pa to, da mi je s pogledom poslala sporočilo, da se med nama nič ne bo spremenilo, čeprav se medtem zunaj vse ruši in propada.

(str. 113)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Kulturni center Danilo Kiš


Ključne besede: MAČKE, SPOMINI, JUGOSLAVIJA, POTOVANJE, ŽIVLJENJE


Prispeval/-a: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 8.2.2024 13:54:30
Zadnja sprememba: 8.2.2024 13:54:30
Število ogledov: 212