Pojdi, kamor te vodi srce

Ljubljana, Cankarjeva založba, 1996

Št. strani: 148

Prevod: Aleksa Šušulić
Prevod: Anita Jadrič

Zbirka: Najst
Žanr: lirski roman, pisemski roman

Narodnost: italijanska književnost

Gre za pisemski roman, napisan v obliki babičinih pisem vnukinji, ki je vsa naveličana odšla od doma… Ne prava pisma, ampak nekakšen dnevnik, retrospektiva življenja. To je sprava z vsemi, s katerimi bi se morala nekoč pogovoriti, pa se ni. Nit romana je zgodba treh generacij njene družine. Pisma so priznanje napak, olajšanje vesti, napisano izjemno nežno in presunljivo. Neprizanesljivo do sebe pretehta svoje življenje, da na koncu svoje poti vnukinji (vsem nam) tenkočutno odstre in izlušči globok nauk, ki ga skriva preprosta resnica njenih spoznanj: Pojdi, kamor te vodi srce!

Odlomek iz knjige

Zaradi nje sem veliko trpela. Kar naprej se je razburjala, in to vselej zaradi zunanjih vzrokov. Zaradi njene popolnosti sem se čutila hudobno: kazen za to je bila osamljenost. Sprva sem si prizadevala, da bi bila kot ona, toda moji nerodni poskusi so se drug za drugim izjalovili. Bolj ko sem se trudila, huje mi je bilo. Samozatajevanje vodi v prezir, od prezira do jeze pa je le še korak. Ko sem spoznala, da lahko v materi vzbudim ljubezen le s tistim, kar se od mene pričakuje, ne pa s tem, kar sem, sem jo v tišini svoje sobe in svojega srca zasovražila.

(str. 28)

Ključne besede: LJUBEZEN, STARŠEVSTVO, STARANJE, POTRPEŽLJIVOST, PISMO

Prispeval/-a: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale
Objavljeno: 19.2.2015 18:26:48
Zadnja sprememba: 2.9.2019 11:56:34
Število ogledov: 12342