Josef Winkler

Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem

Ljubljana, LUD Literatura, 2013

Št. strani: 106

Prevod: Amalija Maček

Žanr: psihološki roman

Narodnost: avstrijska književnost

Za to svoje delo je J. Winkler prejel najvišje literarno priznanje v nemškem govornem prostoru - Büchnerjevo nagrado. V kratki prozi zaobjema motive iz rodne Koroške, Italije, Mehike in Indije, ki so ga fascinirale s svojo pestrostjo življenja. Z značilnim, zelo prepoznavnim načinom izražanja, prizore ranjenosti in podobe nemoči slika skozi nenehno ponavljanje in se poslužuje neobičajnega ritma cerkvenih litanij. Te so zaradi očetovega že zgodnjega zavračanja sinove istospolne nagnjenosti in nasprotovanju knjigam nasploh (»za knjige ni denarja!«) postale jezik njegove proze, ki izraža beg pred travmami, pred samomorom in je slavospev posebnemu odnosu do smrti – osrednji tematiki dela.

Odlomek iz knjige

Šola odpade. Zaradi smrti nimamo pouka. Še nikoli nismo imeli tako brezpogojno prosto. Ne vemo, kaj bi počeli. V svoji prostosti sedimo kot v pasti... In tedaj praznina postane nenavadno zgovorna. In v tišini spregovori tudi novi položaj: pouk odpade zaradi smrti..., berem v letalu iz Atlante v Mexico City v knjigi V hiši se zgodbe končajo Paula Nizona. Danes nimam pouka, danes sem se smrtno ponesrečil! pravi asfalt kot ogledalo noči. In za zajtrk ni več lepljivega kakava v prahu znamke Ovomaltine, ki bi se raztopil v skodelici spenjenega mleka.

(str. 71)

Nagrajena knjiga: 

Ključne besede: CERKEV, SMRT, RITEM, PONAVLJANJE (RETORIKA), MOLITVE


Prispeval/-a: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale
Objavljeno: 14.2.2015 18:38:41
Zadnja sprememba: 18.5.2016 22:34:45
Število ogledov: 3501

• facebook
• twitter
• linkedin