Dobre knjige
2808 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Nicholas Dane
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Melvin Burgess

Nicholas Dane

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2010

Št. strani: 399


Prevod: Jure Potokar


Zbirka: Najst
Žanr: družbenokritični roman (mladinski), problemski roman (mladinski), mladinski roman (mladinski)

Narodnost: angleška književnost

Organizirana pedofilska mreža v angleških deških domovih?!

Pri zbirki »Najst« Cankarjeve založbe, kjer so do sedaj izdali že tri Burgessove romane, je v prevodu Jureta Potokarja izšel njegov zadnji roman z naslovom Nicholas Dane. V njem se kontroverzni sodobni mladinski pisatelj, ki s svojim pisanjem razgalja številne še vedno tabuizirane teme, loti spolnih zlorab in pedofilije. Kolo časa je zavrtel nazaj, v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, in se napotil raziskovati življenje v angleških deških domovih. Po spletu okoliščin in nepremišljenih odločitev socialnih služb ter njihovih posameznikov, ki delujejo v »dobri veri« in tako opravičujejo svoj obstoj, se glavni junak zgodbe Nicholas tako rekoč čez noč znajde v krempljih zakletega kroga nasilja. Ob zakonu močnejšega, ki vlada med dečki in skupinami v Meadow Hillu, se mora novinec soočiti še s ponižanji in krutimi vzgojnimi prijemi in vzvodi osebja doma. Tančice skrivnosti, za katere je slutil, da se dogajajo, se vedno bolj odkrivajo, vse do dne, ko postane tudi sam žrtev izprijenega pomočnika ravnatelja. Ta si namreč v svoje stanovanjske prostore pod pretvezo, ki je celo nepisano hišno pravilo, oziroma kot tedensko nagrado za posameznike vodi gojence, nad katerimi izživlja svojo bolno spolno naravnanost. Za tovrstne obiske so nagrajeni s priboljški (čokolada, cigareti…), za »nepokorščino« pa kaznovani s samico in množičnimi posiljevanji, v katera so vključeni tudi zunanji »prijatelji« gospoda Creala. V pedofilsko mrežo so vpeti celo nekateri policisti in ljudje na visokih družbenih položajih, ki tako vsak s svojim vplivom ščitijo njen obstoj. S sotrpinoma, s katerima se Nicholas zbliža, načrtuje pobeg, ki se prvič izpridi, a mu kasneje s pomočjo podkupljivih redarjev uspe. Tako se skupaj z Daveyom znajdeta v zunanjem, urbanem svetu, v sočnem slengu ulic, v hitrem ritmu mesta, ki ju začasno skrije in pogoltne vase. Uspe se jima nastaniti pri prijatelju Shineju (Sončku), ljubitelju mehkih drog in s »poslovno žilico«, za katerega morata občasno izmakniti kakšen avtoradio, denarnico ali drugo »malenkost« in mu tako poplačati »najemnino« in ostale nastale stroške. Stvar se zaplete, ko se z zapora vrne Jones, ki pri veseli druščini išče svojo bivšo dekle Stello, živečo pri Sončku že dosti pred prihodom ubežnikov. S prihodom Jonesa se tudi za Nicholasa prične novo življenje, saj ga le ta vplete v vlom lekarne, ki se za vse konča skorajda pogubno, in v druge nečedne posle. Ob kriminalnem druženju pa Nicholas vse bolj spoznava, da z Daveyom nista edina, ki ju je zaznamoval Meadow Hill oziroma početje gospoda Creala. Jones namreč prične po naključnem srečanju s pomočnikom ravnatelja v enem izmed mestnih pubov, kateremu je bil priča tudi Nicholas, okoli sebe zbirati večjo skupino prijateljev, katerih pogovori so strogo zaupni. Zaradi anonimnega opozorila, da nekdo načrtuje umor, ki ga Stella pošlje Crealu, smrt tudi resnično potrka na vrata, vendar postane njena žrtev sama, saj svoje dejanje, da bi zaščitila osumljenega Nicholasa, prizna Jonesu. Pri gonji za morilcem se v navzkrižnem ognju policijske akcije znajde tudi glavni junak, ki tako ponovno pristane v Meadow Hillu. Toda razmere so sedaj povsem drugačne. Creal je namreč prepričan, da je Nicholas tisti, ki ga je s pismom opozoril. In zato, da ne bi imel ponovnih težav z njim, pomaga s premestitvijo v drug dom, kjer vladajo povsem druge razmere. Tako se Nicholas prične počasi soočati s svojo travmatično preteklostjo. Sovraštvo do sebe, ki ga je razvil zaradi psiholoških mehanizmov kot odgovor na spolne zlorabe, se je ob ljubeči podpori bližnjih (Jenny, prijateljica Nicholasove tragično umrle matere, Michael, stric, ki mu je nudil finančno pomoč za študij, in njegovo dekle Maggie, ki jo je spoznal med študijem in si z njo ustvaril družino in dom) prelevilo v bitko zoper zelo zaprt in zaščiten sistem. Njegovo priznanje in izjava, ki jo je dal na sodišču, je sprožila val preiskovanj in sojenj. Toda kljub temu, da Creal ni bil pravnomočno obsojen, je uspel zaustaviti nekaj, kar se je desetletja dogajalo za zaprtimi zidovi. Nicholas je tako pokopal svoje duhove in dal možnost, da to storijo tudi vsi drugi. Roman ob poudarjeni družbenokritični noti in psihološki študiji protagonistov ter njihovih razmerij nudi pretanjeno študijo mehanizmov spolnih zlorab in njihovih posledic, katerih najbolj razdiralna je vsekakor izkrivljena samopodoba. V sovraštvu do sebe se napaja nasilje do drugih, ki tako mučene spreminja v mučitelje. »Zelo rock'n'roll, zelo dopade!«, kot je zapisano na enem izmed forumov kot odgovor na prebrano knjigo in s čimer se tudi sam strinjam.



Odlomek iz knjige

Taksist je nekaj videl s kotičkom očesa, dvignil pogled in kriknil od presenečenja in strahu. Bleda postava je plavala čez cesto proti njemu skozi nalivajoči dež – dobesedno plavala, njena stopala so bila nekaj palcev nad tlemi. In – o moj bog – prihajala je naravnost s pokopališča! Duh? Gospodov angel? Še ena se je pojavila iz grmovja za prvo. Obe sta bili namenjeni proti njemu …
Sveta Marija, Mati Božja. Oh. Moj Bog.
Prekrižal se je – česar ni naredil že petnajst let, odkar je pustil šolo – in potipal za zaganjačem. Skoraj je že odpeljal, ko je spoznal, da sploh nista prikazni; bila sta fanta v pižamah. Vražja stvar! To ni bilo skoraj nič slabše. Fanta, oblečena v pižamo, plavata čez cesto sredi naliva? Sumničavo je pogledal k njunim nogam. Dež je tako močno štropotal na cesto, da se je odbijal in ustvarjal gosto meglico. V pridušeni svetlobi sta bila z bledima, premočenima obrazoma in lasmi pa s premočenimi oblačili res videti kot par duhov.
Mahoma se je zasmejal.
»Naj me vrag!«
Bila sta bolj mokra kot kdorkoli v pižami, ki ga je kdaj videl. Premočena. Pomodrela sta od mraza, kot trupli. Eden od njiju, manjši, se je namenil k avtu, se sklonil in poln upanja pogledal skozi okno. Podoben je bil utopljeni podgani. Ne, se je odločil voznik – ne podgani. Prašiču. Bil je grda zverinica.
Odprl je okno.



Cobiss povezava

Glej tudi

link MKL


Predmetne oznake: Mladostniki s posebnimi potrebami, Mladinski roman, Odraščanje


Prispeval/-a: Robert Kereži, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 4.2.2015 13:56:43
Zadnja sprememba: 24.3.2017 9:31:43
Število ogledov: 1713