Dobre knjige
4630 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Dano tisto uro : spomini na hude čase Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Vinko Šega

Dano tisto uro : spomini na hude čase

Ljubljana, Družina, 2008

Št. strani: 230


Franci Petrič: Franci Petrič


Žanr: spomini

Narodnost: slovenska književnost

Zgodovina iz prve roke

Vinko Šega se je rodil leta 1917 v Grahovem pri Cerknici. Kot duhovnik je deloval v domačem kraju, nato v Žužemberku, Suhorju, Šmartnem pri Litiji, Šentlovrencu na Dolenjskem, v Robu pri Velikih Laščah. 12. septembra 1952 so ga komunisti obsodili na pet let zapora. Zasliševanja, dolga tudi po 16 ur, ponižanja in zasramovanja so se vrstila vsak dan, dokler ni bil leta 1959 izpuščen in so mu bile vrnjene državljanske pravice. Vsem, ki so mu delali krivico, upravnikom zaporov, zasliševalcem, paznikom, tožilcem, krivičnim sodnikom, krivim pričam in drugim je iz srca odpustil. Spomine je napisal na pobudo nekdanjega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta in direktorja katoliškega tednika Družina, Janeza Grila. V knjigi so spomini od 6.aprila 1941 do 11. junija 1959. Razdeljena je na tri dele, Bodeča žica, Lesena žlica in Velja resnica - v njih se spominja dogodkov pred zaporom, v zaporu in po zaporu. Najobsežnejši je osrednji del, kjer piše o življenju v različnih zaporih po vsej Sloveniji. Zaradi zvestobe Cerkvi ga je papež Janez Pavel II leta 1998 imenoval za papeškega častnega prelata. Ilustr. na spojnih listih. , 800 izv., Spremna beseda / Franci Petrič: str. 201-203.



Odlomek iz knjige

Zdaj pa vstane moj advokat in reče glavnemu sodniku: Tovariš predsednik, dovolite mi vprašanje obtoženemu Vinku Šega. Z ljubeznivim pogledom k mojemu advokatu je sodnik rekel: Ja. Potem se moj zagovornik z vzvišenim pogledom obrne k meni in me vpraša: Obtoženi Šega, ali obsojate vojnega zločinca škofa Rožmana? Ne! sem takoj odločno odgovoril. Zdaj se je oglasil predsednik sodnega senata z veliko močnejšim glasom: Obsodite vojnega zločinca škofa Rožmana! Popolnoma miren sem mu odgovoril: Ne vem za nobeno njegov zločin, pač pa za veliko njegovih dobrih del. Sodnik je s huronskim vpitjem nadaljeval: Pa mi vemo, imamo dokumente. Obsodite vojnega zločinca škofa Rožmana! Ne morem ga soditi, ker sem njegov duhovnik, sem mirno in odločno odgovoril. Predsednik senata ni odnehal, vpil je še naprej, ves hripav: Pa če ga ne morete obsoditi kot duhovnik, ga obsodite vsaj kot Slovenec! V meni je ena in ista oseba, duhovnik in Slovenec, sem odgovoril sodniku, ki me je gledal z izbuljenimi očmi in ves zasopel.
Moj advokat je spet prosil sodnika za besedo, in ta mu jo je dal. Obrnil se je k meni: Obtoženi Šega, ali ste še naprej pripravljeni spolnjevati naročila iz Vatikana? Odgovoril sem mu kratko: Seveda! Spet se je oglasil sodnik: In če bo iz Vatikana prišlo naročilo, da morite Slovence - pa jih boste moril? Moj odgovor je bil spet kratek: Tako naročilo iz Vatikana ne bo prišlo. Točka je bila s tem končana. Izza sodne mize je prišla ocena v tretji osebi: Obtoženi Šega je tako sfantaziran, da ni več prišteven.
Bilo je že sredi noči, ko so nas pod stražo odvedli v celice.

(str. 82-83)

Cobiss povezava


Ključne besede: SLOVENIJA, SLOVENSKA CERKEV, KOMUNISTIČNA OBLAST, PREGANJANJE, DUHOVNIKI, DUHOVNIKI KAZNJENCI, SPOMINI, SPOMINI SODOBNIKOV


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 23.11.2022 14:49:45
Zadnja sprememba: 23.11.2022 14:49:45
Število ogledov: 61