Dobre knjige
2942 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ana v meni
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,6
Št. ocen:5









Danaja Lorenčič

Ana v meni

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2014

Št. strani: 207


Zbirka: Upanje
Žanr: problemski roman, avtobiografski roman, spomini

Narodnost: slovenska književnost

Življenje z anoreksijo

Danaja Lorenčič je živela z Ano - anoreksijo v sebi več kot deset let. Njen življenjski uspeh je tudi po večkrat na dan merila tehtnica. Službena praznovanja, pikniki in povabilo na romantično večerjo so bili zanjo najtežje preizkušnje. Otroška porcija špagetov ji je predstavljala nepredstavljivo goro hrane. Prvič si je priznala, da potrebuje pomoč, ko je tehtnica pokazala 43,8 kilogramov pri višini 1,63 m. Po pomoč se je zatekla k psihoterapiji. Na začetku je tehtnica kljub terapijam kazala isto število kilogramov, saj je Danaja terapijo enačila z obrokom hrane. Iz zornega kota je pospravila sovražnico tehtnico in Ani napisala poslovilno pismo. Danaji se je uspelo iztrgati iz primeža zlobne prijateljice Ane, anoreksije. Z branjem Danajine zgodbe, sem pričela razumevati ljudi, ki se borijo s to zahrbtno boleznijo. Verjamem, da bo pomagala tako tistim, ki se borijo z Ano v sebi, kot njihovim svojcem.



Odlomek iz knjige

Dan, ko tehtnica ni pokazala želene številke, je morda primerljiv z dnevom, ko narkoman ne dobi potrebnega odmerka. Takrat mi je ob pogledu na izmerjeno težo postalo slabo, počutila sem se tesnobno in poraženo. Težko sem dihala in se spraševala: Kako se je to lahko zgodilo? Kako naj se znebim kilogramov? Najhuje je bilo pozimi, kadar je snežilo in nisem mogla izgubiti kilogramov s tekom. Sčasoma sem odkrila fitnes, kjer sem na traku v zelo hitrem tempu tekla vsaj dobro uro. Prijateljica, ki je včasih šla z mano, je imela nekoč ob pogledu name solzne oči, ker sem bila menda po vadbi zelena v obraz. Počutila se je nemočno, ker ni vedela, kako naj me ustavi in mi pomaga. Ob takšnem odzivu sem čutila krivdo. Včasih sem si resnično želela, da bi lahko s pritiskom na čudežni gumb ustavila svoje življenje in začela znova, brez anoreksije.



Cobiss povezava

Glej tudi

link Sensa
link Cosmopolitan


Predmetne oznake: Anoreksija nervoza, Anoreksija, Bolniki, Doživljanje bolezni


Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 16.1.2015 9:20:03
Zadnja sprememba: 23.12.2015 13:33:20
Število ogledov: 3742