Ime mi je Sarajevo

Maribor, Litera, 2022

Št. strani: 199

Žanr: družbeni roman

Narodnost: bosanskohercegovska književnost, slovenska književnost

Ime mi je Lana in preživela sem vojno.

V romanu spoznamo zgodbo Lane v različnih časovnih obdobjih. Sarajevo, piše se leto 1992. Lana je le 16 letna deklica, ki jo življenje postavi pred najtežjo preizkušnjo. Kot najstnica, ki se išče, spaja in razdvaja z družbo, doživlja prve ljubezenske izkušnje, se čustveno oddaljuje od staršev, postane ujetnica v okupiranem Sarajevu. Vojna za vedno pusti brazgotine na človeku. Tudi Lani. Vzporedno pa spoznamo Lano v Mariboru, v sedanjem času. Kot partnerico, prijateljico, hčerko. Tudi daleč od vojne ji življenje ne prizanaša. Zgodba nam ves čas odstira vpogled v njene misli, želje, travme, njen pogled na svet. Kljub temu, da si je Lana ustvarila življenje v Mariboru, ji je Sarajevo za vedno zaznamovalo življenje. Tako polno srce Sarajeva ima! Tako je potrebovala to nostalgijo!

Odlomek iz knjige

Saj ne, da se z Emirjem ne bi videvala. Ampak takrat si ne pripovedujeva spominov. Ali kdo kdaj to sploh počne? Razen na obletnicah valete ali mature, ko ugotavljajo, kako različno se spominjajo istih dogodkov.
Mi smo generacija, ki ne praznuje obletnic valete in mature. Lepo je v tej predmestni gostilni. Nobene zamere. Morje razlogov za zamere. Nekako je vedno najmanj razlogov za ljubezen. Pri ljudeh s preteklostjo. »Torej, nič manj ne pričakuješ kot to, da zadnjih 27 let mislim nate, a ne?«
»Nič manj,« sem rekla. »Saj veš …« Nasmejal se je. »Pošteno,« je rekel Robi. »Zakaj pa si mislil name?«
Emir me je pogledal in si prižgal novo cigareto.
Počasen je in govori tišje kot večina ljudi. Od nekdaj je tako. Nekoč sem mu v šali rekla, da se vse življenje pripravlja postati stari modrec.

Prej je tako mimogrede rekel Robiju, pravzaprav meni: »Z njo je bilo vse v življenju najlepše.«
Ta misel je oblebdela v meni kot sladek vonj.
»Razmišljal sem o tem, kako se vsi spreminjamo … Vsi … Tudi midva … A kljub temu da leta minejo in da te verjetno poznam le takšno, kakršna si bila včasih, vsakič, ko te znova vidim, ugotovim, da si enaka … Drugačna, mogoče. A enaka … »

Sonce je, a ni premočno. Tudi potem ko je ploha oprhala mesto, ni prevroče.

Danes v najinem rojstnem mestu nihče ni mlatil drugačnih.

Ključne besede: VOJNA, SARAJEVO

Prispeval/-a: Mateja Premk, Knjižnica Litija
Objavljeno: 27.5.2022 15:29:42
Zadnja sprememba: 27.5.2022 15:34:11
Število ogledov: 442