Dobre knjige
4433 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Revizije spola : študije o ženski v postnacionalni družbi
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Ksenija Vidmar Horvat

Revizije spola : študije o ženski v postnacionalni družbi

Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021

Št. strani: 151


Žanr: esej, priročnik

Narodnost: slovenska književnost

Kako do ženskega dostojanstva in skupne človečnosti

Avtorica raziskuje in objavi svoje študije, s katerimi želi na "Drugo" (žensko) pogledati onkraj nacionalizmov - kot na postnacionalni subjekt. Ob tem razišče potenciale za vzpostavitev heterogene skupnosti, polne vsebine, bogastva, dodane vrednosti, človekovega dostojanstva in človečnosti, multikulturnosti, identitetne fragmentiranosti etc. Pogled študij noče biti in nikakor ni podvržen pogledu neoliberalne politike, patriarhalnemu nacionalizmu, ki žensko skrči na vlogo reproduciranja in prezentacijo nacije ali na "etno" žensko, (ki v skrajni pojavnosti pretirava v spolni dosegljivosti). Nasprotuje še posebej postsocialističnemu revizionizmu in se izogne boju za interpretacijo preteklosti, etnokracijam, feminističnemu revizionizmu etc. Avtorica pogleda preko tovrstnih dojemanj in pojavov - s pomočjo literature in izvirnih metod lastnega raziskovanja ter evalvacij. Na "Drugo" pogleda na način umeščanja, pripadanja, ne izločanja - kot na "Enako". Poenostavljeno: Spoznavati drugega, pomeni spoznavati sebe. Preko spoznavanja razlik prihaja do spoznavanja sebe in enakosti. V prvi študiji opisuje "matere imperijev" kot so Marija Antoanetta, Sisi, Jovanka Broz z gledišča nacionalizacije in selektivnega spominjanja. Druga študija pogleda na "Drugo" v vlogi Muslimanke. Preko nje lahko pretresemo svoje ideološke dileme, ki sicer bremenijo (prevzeti) Zahod ob pogledu na zakritost in modernizacijo oblačilne kulture, prostovoljno izbiro identitete, ki ne poudarja seksualnih atributov, oblačilo pa je varovalo osebnosti. V drugi študiji kot "Druga" nastopa Romkinja. Tu analizira odziv javnosti na lik tujke, a tudi matere, Elke Strojan. V tretji študiji pogleda na migrantko, v tem primeru Tajko - z analizo občutij ob tajski masaži, med bližino dveh "tujih" teles, kjer zabrisana meja med podrejenostjo in nadrejenostjo zbuja nelagodje in vprašanja. Peti primer so begunke. Begunka na fotografiji Boruta Krajnca z naslovom "Pot" je "model" za analizo fotografije, ki je bila kot edina razstavljena v Piranski cerkvi - kot alegorija izgona nebeške matere in njene družine, pogled v nebo, nesprejetost. Avtorica ovrednoti tudi protipripoved kot nek didaktični model, kjer se lahko prepoznamo kot "enaki". Prav lahko bi bila ena teh protipripovedi tudi zadnja študija - o Melanii Trump, ki je naša, a v ZDA "Druga", tuja, obremenjena z mnogimi nalepkami, od "neme kraljice" do nezahtevne vzhodnjaške žene, odrasle med komunisti in kozami, priseljenke, vzhodnjakinje, ki uniči nacionalni ponos - vrt v Beli hiši, nenehno napadane s posmehom v karikaturah, skečih in celo s postavitvijo lesene skulpture Melanie v Sevnici - z naslovom "Smrketa", ki je domislek ameriškega umetnika. Vsekakor so pred nami ideološko neobarvane študije, ki kličejo po še več raziskovanja in medsebojnega spoznavanja, razumevanja.



Odlomek iz knjige

Seveda so skupine žensk in posameznice še vedno potisnjene na mesto Druge - toda odnos hegemone večinske družbe do njih je danes precej bolj zapleten in soodvisen kot je to veljalo za čas modernosti. Iz te zapletenosti skušam ustvarjati zgodbo o novi normalnosti - s ciljem, da bi ta Druga izgubljala pečat svojega spola, kulture in identitete ter vse bolj postajala prisotna na način heterogene skupnosti. Tako bi se, trdim, ideja postnacionalne skupnosti zares udejanjila v tistem idealu, / .../ ki bi v ospredje naših javnih skrbi pred nasiljem diskurza o razliki postavili načelo pravne države, spoštovanja človekovega dostojanstva in skupne človečnosti.

(str. 6-7)

Cobiss povezava


Ključne besede: PODOBA ŽENSKE, ŽENSKA, IDENTITETA, MIGRACIJE, ROMI, MUSLIMANKE, BEGUNKE


Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 27.4.2022 15:02:17
Zadnja sprememba: 27.4.2022 16:32:44
Število ogledov: 165