Pride konj v bar

Žanrdružbeni roman
Narodnostizraelska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2018
Založba
Prevod Klemen Jelinčič Boeta
Ključne besede Identiteta, Gledališče, Tragično
Število strani

221

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Mi vsi smo oddaljeni.

V tem nenavadnem romanu se zgodba odvija na odru dvorane v Netanji. Občinstvo si želi zabave, napovedan je stand-up. A je komična predstava nastopajočega Dovaleja vse prej kot komična. Občinstvo je nestrpno. Dovale ne popusti. Loveč dinamiko pozornosti se z vmesnimi šalami mučno prebija do zaokrožene izpovedi, skozi katero uzremo majhnega ranljivega dečka, ki se je žalitvam in zavrnitvam že od otroštva dalje upiral stoično in maskirajoče norčavo. Njegovo življenje je mešanica absurda, tragikomičnosti in tiste naivnosti, ki nikoli ni obupala v hrepenenju po tem, da bi ga svet preprosto sprejel in vzljubil; njega, ki ga niti sam nikoli ni dobro razumel. Včasih preprosto igramo svoje življenjske vloge do konca, čeprav je njihov objem tesnobno dušljiv in neudoben. Ja, to je roman o maskah, ki jih nosimo ljudje in nerazkritih, nerazčiščenih ter bolečih vsebinah, ki se skrivajo pod njimi. Vsi smo na odru, vsak na svoj način.

Glej tudi:

Ne vem, od kod to prihaja, pravzaprav vem, naredil sem nastop za svojo mamo, tam se je začelo, saj veste, nekakšni skeči ob večerih, preden se je Figaro vrnil domov in smo postali uradni. Nekega dne, kar tako, sem položil roke na pod in vrgel noge kvišku, enkrat padel, še enkrat, mama je ploskala, mislila je, da to počnem, da bi jo nasmejal, in morda je imela prav, celo življenje sem jo poskušal nasmejati. […] Videl sem, da se moja mama navdušuje, zato sem noge znova vrgel v zrak, zalebdel, spet padel, ponovno vrgel noge kvišku, ona se je smejala, prav slišal sem jo, kako se smeji. Poskušal sem znova in znova in znova, dokler nisem našel točke in umiril glavo. Postal sem miren, začel sem se počutiti dobro. Vse, kar sem slišal, je bila kri v mojih ušesih in tišina, tišina pred vsem, in nenadoma sem vedel: našel sem kraj na svetu, kjer ni nikogar razen mene.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pride konj v bar.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 22
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 13
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 7