skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Zadnja večerja : likovne krimi kratke zgodbe

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaMaribor, 2026
Založba
Zbirka Na robu
Spremna beseda Mojca Pišek
Ključne besede Kriminal, Performance art, Sodobna umetnost, Umetniki, Zločini
Število strani

279

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Meja ni več?

Zadnja večerja je zbirka kriminalnih zgodb. Za vsako zgodbo je avtor Avgust Demšar (Tomaž Zupančič) našel navdih v sodobni umetnosti; v likovnih delih, performansih, razstavah, umetniških akcijah, ki so imele odmev v samem svetu umetnosti in širše zaradi moralnih dilem, soočenj s tabuji ter provokacij, ki so jih sprožale. Seznam devetih umetniških projektov, s katerimi je Demšar povezal svet nasilja in kriminala, je, skupaj s QR kodami, dodan na koncu knjige. Umetnost je torej tista, ki povezuje vse zgodbe, a vsaka od zgodb ima svoj tempo, storilca zločina, preiskovalca in druge akterje. Klasičnega kriminalista ni, bralcem pa je v Demšarjevem slogu dopuščeno, da lahko sam oblikuje svoje sume in rešitve, ki pripeljejo do zaključnih spoznanj. Ta pa niso omejena samo na storilca in žrtve, temveč tudi na podobo sveta, v katerem živimo in svet sodobne umetnosti. Vse zgodbe se dogajajo v Sloveniji, v njih pa mrgoli galeristov, kustosov, kritikov in samih umetnikov. Zgodbe nas hitro povlečejo v razmišljanja o pomenu in namenu ustvarjanja. Laži, zavajanja, zlo, maščevanje, etika in njene raztegljive meje, lažna morala, prevare, manipulacije – vse to postane del filozofskih in eksistencialnih vprašanj, ki nam jih avtor zastavlja z vso suverenostjo tistega, ki poklicno obvlada svet umetnosti in za veselje v prostem času piše odlične kriminalke. Vrenkota sicer v zgodbah ne bomo srečali, morda pa naletimo na koga drugega iz njegove ekipe.

Avgust Demšar je psevdonim Tomaža Zupančiča, ki ga uporablja kot pisatelj kriminalk. Je doktor likovnopedagoških znanosti. Zaposlen je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer predava na oddelku za predšolsko vzgojo in oddelku za likovno umetnost. Znan je po seriji romanov z inšpektorjem Martinom Vrenkom v glavni vlogi ter, kot vedno zapišejo kritiki in poznavalci krimi žanra, po mojstrsko dodelanem, obrtniško izpiljenem slogu pisanja.

“Saj veste, kakšni so umetniki”, je rekel galerist.

Kriminalist je razmišljal. Okej, to bi šlo, obenem pa je možno, da mu ta dva na veliko lažeta. Samomor je možen, a zanj vseeno potrebujejo kakšen dokaz.

“Kaj pa bo zdaj z deli, ki šele nastajajo?”

“Ne vem, kaj mislite”, je rekel galerist. “Izdelava je pri koncu … dela bomo pripeljali v Evropo in razstavo vseeno izpeljali. Recimo kot nekakšen hommage umrlemu umetniku.”

Vdova je prikimala. Tudi njej se je nekakšen hommage zdel dobra ideja.

“Okej”, je rekel kriminalist in se praskal po neobritem strnišču. Tu je v igri preveč denarja, da ne bi še malo pobrskal po tem. Samomor se je vse bolj odmikal.

Nato pa se je zgodilo naslednje. H kriminalistu je pristopil eden od forenzičnih tehnikov. V roki je držal plastično vrečko za dokaze. V njej je bil kos popisanega papirja velikosti A5.

“Em, Miloš”, je rekel tehnik. Kriminalist se je obrnil k njemu. Vdova in galerist sta se za trenutek spogledala, a kriminalist tega ni opazil.

(str. 173-174)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zadnja večerja : likovne krimi kratke zgodbe.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 14
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi