Žanrpsihološki roman, socialnorealistični roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaCelovec, 2005
Založba
Ključne besede Odraščanje, Prestopništvo, Smisel, Življenje
Število strani

196

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Fino, ko mi bo dolgčas, se bom z balkona metala na dvorišče in nazaj." (str. 95)

Zmeden, nemočen, neveden je človek, ki se išče v življenju. Postavljati meje, odrasti, je največji problem na poti v odraslost. Najstnica Ruby je gimnazijka, ki rada izziva življenje. Živi v enostarševski družini z mamo Dano, s katero ima prav poseben odnos. Za nekaj časa se preseli k očetu in spozna marsikaj globlje kot doslej. Odtujenost in razslojenost slovenske družbe sta prisotna ves čas. Avtorica v skoraj vsakem delu odpira različne tabuizirane teme, kot so: smrt, homoseksualnost, nasilje med vrstniki, nasilje v družini, motnje prehranjevanja, ksenofobija itd. Njeni literarni junaki prihajajo iz različnih socialnih okolij. V veliki meri uporablja notranji monolog in komentarje tretjeosebnega pripovedovalca. Da bi glavni junaki ohranili dostojanstvo v življenju, ki ni ravno s cvetjem posuto, uporabi pri glavnih likih samoironijo. Motivi so ponavljajoči se: upor, osamljenost, konflikti z odraslimi, prve ljubezenske izkušnje, revščina, nesporazum z vrstniki, pobeg od doma, kraja, družinsko nasilje, mladostniško nasilje, sovraštvo, odpor do tujcev, delikventnost, alkoholizem, prestopništvo, ksenofobija, nasilje, ločitev, prezaposlenost, odvisnost, motnje hranjenja, drugačnost) in problematični junaki. Na srečo imajo njene zgodbe navadno dober konec in pravično poravanavo, kar v realnem življenju ni vedno pričakovati.

“Čakanje … ” je zamišljeno ponovil Vekoslav. “Vsi čakamo … Ob tabornih ognjih, v nebotičnikih, med čokatimi Mongoli, na severnih prostranstvih, med požgano stepo, čakajo zeleni smrekovi gozdovi in palme na jugu, vesolje čaka, čakata prostor in čas … Čakati na rojstvo. Pa na prvi zob. Pa na veselje … ” “Nikogar ne bom čakala,” ga je prekinila Dana. Sedela sem med njima na klopi. “… na veselje … na skrb … Čakati na vse, česar se moramo naučiti. Na vse, česar ne poznamo … Pa na tisto, kar da življenje. Na ono, kar si vzamemo sami … čakanje na starost … Pa na smrt in pogreb … Na rojstvo … Čakati na sodbo v imenu ljudstva … ” (str. 83)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zoo.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 96
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2